Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Stvarna pristojnost sodišč ni urejena le v ZKP, temveč tudi v ZDT-1 in ZS. Za kazenski pregon t.i. korupcijskih kaznivih dejanj, pri katerih ni navedena morebitna zagrožena kazen, torej tudi za pregon obravnavanega kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1B, je kljub zagroženi kazni do treh let zapora pristojno SDT. V 40.a členu ZS pa je določeno, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon navedenih kaznivih dejanj. To pomeni, da je v obravnavani zadevi za razsojo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je obtožnico vložilo Specializirano državno tožilstvo.
Pritožbi državne tožilke se ugodi, izpodbijani sklep se razveljavi in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.
1. Senat Okrožnega sodišča v Ljubljani je z v uvodu navedenim sklepom ob reševanju obdolženčevega ugovora zoper obtožnico odločil, da na podlagi prvega odstavka 36. člena Zakona o kazenskem postopku (v nadaljevanju ZKP) Okrožno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za razsojo te zadeve in bo kazenski spis VII K 16502/2016 po pravnomočnosti sklepa odstopljen Okrajnemu sodišču v Ljubljani kot stvarno in krajevno pristojnemu sodišču. 2. Zoper sklep je vložila pritožbo državna tožilka, ki je uvodoma uveljavljala bistvene kršitve določb kazenskega postopka po 1. točki prvega odstavka 370. člena ZKP v zvezi z drugim odstavkom 371. člena ZKP ter predlagala "spremembo" in "razveljavitev" sklepa ter vrnitev zadeve v "novo odločitev".
3. Pritožba je utemeljena.
4. Iz razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da Okrožno sodišče v Ljubljani ni stvarno pristojno za razsojo te kazenske zadeve, ker je za kaznivo dejanje sprejemanje podkupnine po tretjem odstavku 261. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju: KZ-1B) zagrožena kazen zapora do treh let. Za takšna kazniva dejanja pa je po 2. točki 25. člena ZKP za razsojo pristojen sodnik posameznik pri okrajnem sodišču. 5. Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje ugotavlja, da je zaključek sodišča prve stopnje glede na določbo 2. točke 25. člena ZKP sicer pravilen, vendar pa je spregledalo, da stvarna pristojnost sodišč ni urejena le v ZKP, temveč tudi v Zakonu o državnem tožilstvu (v nadaljevanju ZDT-1) in Zakonu o sodiščih (v nadaljevanju ZS). Pritožnica pravilno opozarja na določbe 192. člena ZDT-1, v katerem je urejena pristojnost Specializiranega državnega tožilstva Republike Slovenije (v nadaljevanju SDT) za pregon storilcev najzahtevnejših kaznivih dejanj. V drugem odstavku so v petih alinejah opredeljena ta kazniva dejanja. V 3. alineji so našteta navedena kazniva dejanja jemanja podkupnine, dajanja podkupnine, sprejemanja koristi za nezakonito posredovanje, dajanja daril za nezakonito posredovanje, nedovoljeno sprejemanje daril in nedovoljeno dajanje daril. V tej alineji so torej našteta takoimenovana korupcijska kazniva dejanja, pri katerih ni navedena morebitna zagrožena kazen. To pomeni, da je tudi za pregon obravnavanega kaznivega dejanja sprejemanja podkupnine po tretjem odstavku 261. člena KZ-1B, kljub zagroženi kazni do treh let zapora, pristojno SDT. V 40.a členu ZS pa je določeno, da pri okrožnih sodiščih na sedežih višjih sodišč delujejo specializirani oddelki sodišč, ki opravljajo preiskavo in sodijo v zahtevnejših zadevah organiziranega in gospodarskega kriminala, terorizma, korupcijskih in drugih podobnih kaznivih dejanj, v katerih obtožni akt vloži državno tožilstvo, pristojno za pregon navedenih kaznivih dejanj. To pomeni, da je v obravnavani zadevi za razsojo pristojno Okrožno sodišče v Ljubljani, saj je obtožnico vložilo Specializirano državno tožilstvo.
6. Razlogi, s katerimi je pritožnica izpodbijala sklep sodišča prve stopnje, so bili utemeljeni, zato ji je sodišče druge stopnje ugodilo ter izpodbijani sklep razveljavilo, zadevo pa vrnilo zunajobravnavnemu senatu Okrožnega sodišča v Ljubljani, ki bo v nadaljnjem postopku moral odločati o ugovoru zoper obtožnico.