Jedro

V skladu z Razlago KPZZ urgentna služba pomeni organiziran delovni proces, namenjen obravnavi stanj, ki zahtevajo obravnavo pacienta takoj ali najpozneje v 24 urah, z namenom preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja ali smrti pacienta (urgentna stanja). Sodišče prve stopnje je tožničino delo na dan, ko je delala v operacijski dvorani, štelo za urgentno delo, v zvezi s čimer tožena stranka utemeljeno opozarja, da ni vsako delo v operacijski dvorani nujno tudi urgentno delo. Prav tako je štelo, da tožnica ob dnevih, ko je razporejena v porodni blok, opravlja urgentno delo. Razlaga KPZZ določa, da se prostori za posege znotraj porodnega bloka štejejo za operacijsko dvorano. Za operacijsko dvorano se torej ne šteje celoten porodni blok, kot si to zmotno razlaga sodišče prve stopnje, prav tako delo v prostorih za posege znotraj porodnega bloka še ne pomeni nujno tudi opravljanja urgentnega dela. Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča je tako ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o tem, ali tožnica v času, ko opravlja delo v operacijski dvorani in v porodnem bloku, dejansko, več kot 50 % svojega delovnega časa opravlja urgentno službo.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi, izpodbijani del sodbe (I. točka izreka) in izpodbijani del sklepa (2. točka izreka) se razveljavita in se zadeva v tem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je s sodbo naložilo toženi stranki, da tožnici v roku 15 dni za obdobje od avgusta 2013 do vključno novembra 2013 obračuna bruto zneske razlike v plači, od njih odvede prispevke za socialno varnost in akontacije dohodnine, neto zneske pa plača tožnici z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19. dne v mesecu za pretekli mesec dalje do plačila(1) (I. točka izreka sodbe). Zavrnilo je primarni tožbeni zahtevek za uvrstitev na delovno mesto zdravnik specialist ... in sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi ter podredni tožbeni zahtevek za uvrstitev na delovno mesto zdravnik specialist ... in sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi (II. točka izreka sodbe). S sklepom je ustavilo postopek zaradi umika tožbe v delu, v katerem zahteva plačilo razlike v plači od julija 2009 do julija 2013 (1. točka izreka sklepa) in toženi stranki naložilo, da tožnici povrne stroške postopka v višini 382,01 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka 15‑dnevnega izpolnitvenega roka dalje (2. točka izreka sklepa).

2. Zoper I. točko izreka sodbe in 2. točko izreka sklepa se pritožuje tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov po prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP, Ur. l. RS, št. 26/1999 in nadalj.). Predlaga spremembo izpodbijanega dela sodbe in sklepa tako, da se tožbeni zahtevek zavrne, tožnici pa naloži plačilo stroškov postopka, podredno pa razveljavitev izpodbijanega dela sodbe in sklepa ter vrnitev zadeve v tem obsegu sodišču prve stopnje. Navaja, da iz izreka sodbe ne izhaja, ali je sodišče prve stopnje ugodilo primarnemu ali podrednemu tožbenemu zahtevku, v obrazložitvi sodbe pa so podani razlogi za utemeljenost obeh zahtevkov, zato je podana bistvena kršitev določb postopka. V zvezi z razlogi sodbe, ki se nanašajo na delovno mesto zdravnik specialist ... navaja, da je sporno, ali lahko razlaga Kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji sploh učinkuje na Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči in spreminja razlago pojma urgentne službe. Sodišče prve stopnje spregleda, da nujno medicinsko pomoč opredeljuje tudi Zakon o zdravniški službi v 46. členu. Ker so v spisu podatki o tem, kdaj je tožnica opravljala posege pri porodu, ne držijo navedbe sodišča prve stopnje, da to iz podatkov v spisu ni razvidno. Napačen je materialnopravni zaključek sodišča prve stopnje, da je delo v porodnem bloku vedno urgentna služba le zato, ker se prostori za posege v urgentnem bloku štejejo za operacijsko dvorano. Ne opredeli se do vprašanja, kaj so prostori za posege v porodnem bloku, vendar je iz obrazložitve sodbe moč sklepati, da šteje celoten porodni blok za operacijsko dvorano in posledično delo v njem za urgentno delo. Takšno delo predstavljajo le urgentni posegi pri porodu oziroma le delo v operacijski dvorani porodnega bloka, v zvezi s čimer je tožena stranka predložila ustrezne podatke. Nadzorovanje poroda, ki se izvaja v porodnem bloku ni mogoče šteti za urgentno službo (razen če gre za urgentne posege v okviru poroda). Sodišče prve stopnje se do teh pravnih naziranj tožene stranke ne opredeli, zaradi česar je sodba pomanjkljiva in je kršena ustavna pravica tožene stranke do enakega varstva pravic. Tožena stranka je tožnico razporedila na delovno mesto z oznako ... glede na predpise, ki so veljali 18. 7. 2013. Na njeno odločanje tako ne more vplivati drugačna razlaga odbora, sprejeta šele 3. 2. 2015 (tj. tudi po vložitvi tožbe), s katero se je spremenilo stališče z dne 24. 11. 2009. V zvezi z razlogi sodbe, ki se nanašajo na delovno mesto zdravnik specialist... navaja, da je zmotno stališče sodišča prve stopnje, ki je štelo, da je bila tožnica, čeprav dejansko trajanje njenega operativnega dela ni bilo 6,5 ur tedensko, vsaj 6,5 ur tedensko vključena v organiziran delovni proces v operacijski dvorani, in sicer zato, ker merila za trajanje posameznega posega za določitev ... niso določena ne s kolektivno pogodbo ne s splošnim aktom. Za uvrstitev na delovno mesto z oznako ... je treba, da je zdravnik vsak teden najmanj 6,5 ur vključen v organiziran delovni proces. To pa iz podatkov o posegih, ki jih je tožena stranka sodišču predložila, ne izhaja. Neprepričljiva je tudi ugotovitev sodišča prve stopnje, da je tožnica dosegala kriterije za ... oziroma …. kljub opravljanju vodstvene funkcije. Pritožuje se tudi zoper odločitev o stroških postopka. Priglaša pritožbene stroške.

3. Tožnica je odgovorila na pritožbo tožene stranke. Predlaga njeno zavrnitev in potrditev izpodbijanega dela sodbe in sklepa. Priglaša stroške odgovora na pritožbo.

4. Pritožba je utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče je izpodbijani del sodbe in sklepa preizkusilo v mejah razlogov, ki jih uveljavlja pritožba, pri čemer je po uradni dolžnosti pazilo na absolutne bistvene kršitve določb postopka, naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 366. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pri tem preizkusu je ugotovilo, da niso podane niti uveljavljane bistvene kršitve določb pravdnega postopka niti tiste, na katere pazi po uradni dolžnosti. Je pa sodišče prve stopnje zmotno uporabilo materialno pravo in v posledici tega nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje v tem individualnem delovnem sporu izhaja: – da je imela tožnica sprva sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specialist ... (vmes sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi za isto delovno mesto zaradi prevzema funkcije predstojnice ginekološko – porodniške službe); – da je tožnica 16. 4. 2014 sklenila novo pogodbo o zaposlitvi za delovno mesto zdravnik specialist ..., pri čemer je tožnica pogoje za opravljanje dela na tem delovnem mestu izpolnjevala že od 18. 7. 2013 in zato tudi plačo tega delovnega mesta prejemala že od julija 2013. 7. Tožnica v tem sporu uveljavlja, da izpolnjuje pogoje za uvrstitev na delovno mesto z oznako ... oziroma za uvrstitev na delovno mesto z oznako ..., zato primarno zahteva(2) : uvrstitev na delovno mesto zdravnik specialist ..., sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto in za obdobje od avgusta 2013 do vključno novembra 2015 razliko v plači med tem delovnim mestom in delovnim mestom zdravnik specialist ...; podredno pa zahteva: uvrstitev na delovno mesto zdravnik specialist ..., sklenitev pogodbe o zaposlitvi za to delovno mesto in za isto obdobje kot v primarnem zahtevku razliko v plači med tem delovnim mestom in delovnim mestom zdravnik specialist .... Primarni in podredni denarni tožbeni zahtevek, ki sta zneskovno opredeljena, sta povsem identična, zato gre v tem delu za navidezno eventualno kumulacijo, kar pomeni, da sodišče odloča le o enem tožbenem zahtevku (kot da podredni sploh ne bi bil postavljen).

8. Sodišče prve stopnje je tako primarni kot podredni tožbeni zahtevek za uvrstitev na delovno mesto in sklenitev ustrezne pogodbe o zaposlitvi zavrnilo. Ugodilo pa je tožbenemu zahtevku za obračun in izplačilo razlike v plači za obdobje od avgusta 2013 do vključno novembra 2015. Iz izreka sodbe sicer res ne izhaja, ali je toženi stranki naložilo razliko v plači med delovnima mestoma zdravnik specialist ... in ... ali med delovnima mestoma zdravnik specialist ... zasedbo tako delovnega mesta zdravnik specialist ... kot tudi delovnega mesta zdravnik specialist .... V tem delu so zato razlogi sodbe v določeni meri nejasni, vendar v pritožbi uveljavljana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP kljub temu ni podana, saj sta, kot rečeno, primarni in podredni denarni tožbeni zahtevek identična. Tožnici zato v vsakem primeru, ne glede na to, ali izpolnjuje pogoje za uvrstitev na delovno mesto zdravnik specialist ... ali pa ... pripada enaka razlika v plači (obe delovni mesti sodita v 57. plačni razred, tožnica pa je prejemala plačo 56. plačnega razreda, kot izhaja iz navedb strank v tem sporu).

9. Posebni tarifni del kolektivne pogodbe za zdravnike in zobozdravnike v Republiki Sloveniji (Ur. l. RS, št. 5/2012; v nadaljevanju: Posebni tarifni del KPZZ) v 6. členu določa pogoje za uvrstitev na podlagi posebnih pogojev dela – .... Tožnica je v tem sporu trdila, da bi se morala uvrstiti na delovno mesto z oznako ..., ker opravlja pretežno urgentno službo, oziroma na delovno mesto z oznako ..., ker poleg dela v ambulanti oziroma bolnišničnem oddelku vsak teden vsaj 6,5 ur tedensko opravlja operativno delo v operacijski dvorani (prvi odstavek 6. člena Posebnega tarifnega dela KPZZ). Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov presodilo, da izpolnjuje tako pogoj za uvrstitev na delovno mesto z oznako ... kot tudi pogoj za uvrstitev na delovno mesto z oznako ….

10. Sodišče prve stopnje je pri opredelitvi pogoja opravljanja pretežno urgentne službe (za uvrstitev na delovno mesto z oznako ...) pravilno upoštevalo Razlago Posebnega tarifnega dela KPZZ (Ur. l. RS, št. 97/2009), ki opredeljuje termin „pretežno“, in Razlago KPZZ (Ur. l. RS, št. 9/2015), ki opredeljuje pojem urgentne službe. Razlago kolektivne pogodbe oziroma njenega tarifnega dela je možno uporabiti za nazaj, od začetka njene veljavnosti, saj ne gre za spremembo kolektivne pogodbe, ampak le za razlago posamezne določbe. Tožena stranka zato v pritožbi neutemeljeno navaja, da razlage pojma urgentna služba, ki jo je podala Razlaga KPZZ z dne 3. 9. 2014 ni mogoče upoštevati pri presoji izpolnjevanja pogojev za uvrstitev na posamezno delovno mesto tožnice na dan 18. 7. 2013. Tožena stranka v pritožbi prav tako neutemeljeno navaja, da je vprašljivo, ali je Razlaga KPZZ (na podlagi katere se za opravljanje urgentne službe ne zahteva organizacija posebnega oddelka) lahko vplivala na določbo Pravilnika o službi za nujne medicinske pomoči (Ur. l. RS, št. 106/2008 in nadalj.) (na podlagi katerega je urgentna služba del dejavnosti urgentnega oddelka). Sodišče v individualnem delovnem sporu ni vezano ne na razlago kolektivne pogodbe ne na pravilnik kot podzakonski akt. Sodišče prve stopnje je pri razlagi pojma urgentne službe sledilo Razlagi KPZZ, takšna razlaga pa je tudi po presoji pritožbenega sodišča ustreznejša. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na Zakon o zdravniški službi (ZZdrS; Ur. l. RS, št. 98/1999 in nadalj.), ki v 43. členu opredeljuje zgolj pojem nujna zdravniška pomoč, ne pa tudi urgentna služba, v 46. členu pa opredeljuje opravljanje zdravniške službe v času stavke, česar pa v konkretnem primeru ni moč uporabiti.

11. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov ugotovilo, da tožnica, ki dela na področju ginekologije in porodništva, urgentne službe ne opravlja kot glavne naloge, jo pa opravlja v pretežni meri, tj. 50 % njenega delovnega časa. Sledilo je tožničini izpovedi, da en dan na teden opravlja delo v operacijski dvorani, dvakrat na teden v porodnem bloku, preostala dva dneva (včasih tri) pa v ambulanti. V skladu z Razlago KPZZ urgentna služba pomeni organiziran delovni proces, namenjen obravnavi stanj, ki zahtevajo obravnavo pacienta takoj ali najpozneje v 24 urah, z namenom preprečitve poslabšanja zdravstvenega stanja ali smrti pacienta (urgentna stanja). Sodišče prve stopnje je tožničino delo na dan, ko je delala v operacijski dvorani, štelo za urgentno delo, v zvezi s čimer tožena stranka utemeljeno opozarja, da ni vsako delo v operacijski dvorani nujno tudi urgentno delo. Prav tako je štelo, da tožnica ob dnevih, ko je razporejena v porodni blok, opravlja urgentno delo. Razlaga KPZZ (Ur. l. RS, št. 38/2014) določa, da se prostori za posege znotraj porodnega bloka štejejo za operacijsko dvorano. Za operacijsko dvorano se torej ne šteje celoten porodni blok, kot si to zmotno razlaga sodišče prve stopnje, prav tako delo v prostorih za posege znotraj porodnega bloka še ne pomeni nujno tudi opravljanja urgentnega dela. Ne drži niti navedba sodišča prve stopnje, da tožena stranka časovnih podatkov o tožničinem dejanskem delu ni podala, saj je v zvezi z opravljenimi posegi tožnice predložila listinske dokaze (B4, B5). Zaradi zmotnega materialnopravnega stališča je tako ostalo nepopolno ugotovljeno dejansko stanje o tem, ali tožnica v času, ko opravlja delo v operacijski dvorani in v porodnem bloku dejansko, več kot 50 % svojega delovnega časa opravlja urgentno službo.

12. Sodišče prve stopnje je na podlagi izvedenih dokazov presodilo, da izpolnjuje tudi pogoje za uvrstitev na delovno mesto z oznako ..., ker vsak teden vsaj 6,5 ur tedensko opravlja operativno delo v operacijski dvorani. Sodišče prve stopnje se je pri tem oprlo na preglednico o prisotnosti tožnice v operacijski dvorani v obdobju od januarja 2014 do aprila 2014 (B2), iz katere izhaja, da je bila tožnica vsaj enkrat, včasih pa tudi dvakrat ali trikrat tedensko prisotna v operacijski dvorani. Tabele o opravljenih posegih tožnice ni upoštevalo, čeprav je ugotovilo, da je iz nje razvidno, da dejansko trajanje operativnega dela tožnice ni bilo 6,5 ur tedensko. Kot razlog, da te tabele ni upoštevalo, je navedlo, da merila, ki določajo trajanje posameznega posega za določitev ... niso določena ne s kolektivno pogodbo ne s splošnim aktom. Navedeno (ne povsem jasno) stališče sodišča prve stopnje je zmotno, saj že Posebni tarifni del KPZZ v 6. členu jasno določa, da mora zdravnik na teden opraviti 6,5 ur operativnega dela v operacijski dvorani. Dejstvo, da tolikšnega obsega operativnega dela tožnica ni opravila, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, kaže na to, da zahtevanega pogoja ni izpolnila.

13. Pritožbeno sodišče je zato pritožbi ugodilo in izpodbijani del sodbe, posledično pa tudi odločitev o stroških, razveljavilo in zadevo v tem obsegu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). V novem postopku bo moralo sodišče prve stopnje ob upoštevanju stališč pritožbenega sodišča, dejanske ugotovitve dopolniti, in sicer tudi ob upoštevanju listinskih dokazov, ki jih je predložila tožena stranka.

14. Drugih pritožbenih navedb pritožbeno sodišče ni presojalo, saj glede na sprejeto odločitev niso bistvenega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP).

15. Odločitev o stroških pritožbenega postopka temelji na tretjem odstavku 165. člena ZPP.

(1) V izreku sodbe sodišča prve stopnje so posamezni bruto in neto zneski navedeni, vendar jih pritožbeno sodišče zaradi preglednosti ne povzema.

(2) Tožbeni zahtevek je dokončno oblikovala šele v 5. pripravljalni vlogi z dne 14. 12. 2015.