28. 9. 2006

S K L E P

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus ustavne pritožbe A. A. iz Ž. in drugih na seji senata dne 7. septembra 2006 in v postopku po četrtem odstavku 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št. 15/94)

sklenilo:

Ustavna pritožba zoper sklep Višjega sodišča v Ljubljani št. III Cp 3462/2005 z dne 27. 7. 2005 v zvezi s sklepom Okrajnega sodišča v Ljubljani št. In 2003/00043 z dne 1. 12. 2004 se ne sprejme.

Obrazložitev

A.

1.V izvršilnem postopku, ki je tekel zaradi izvršitve pravnomočne sodne odločbe, izdane v pravdi zaradi motenja posesti, je sodišče prve stopnje ugodilo ugovoru dolžnikov zoper sklep o izvršbi in izvršbo ustavilo ter upnikom naložilo plačilo izvršilnih stroškov. Upniki (sedaj ustavni pritožniki) so zoper prvostopenjski sklep vložili pritožbo, ki jo je Višje sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Po oceni sodišč je sklep, izdan v pravdi zaradi motenja posesti, neizvršljiv, saj ni mogoče ugotoviti, na katera od vrat, ki omogočajo izhod z dvorišča dolžnikov na ulico Za vasjo, se nanaša.

2.Pritožniki v ustavni pritožbi nasprotujejo navedeni odločitvi sodišča. Zatrjujejo kršitev 22. člena Ustave. Izpodbijana sklepa po njihovem mnenju temeljita na "sodniški samovoljnosti in arbitrarnosti". Zatrjujejo, da je bilo med pravdo povsem jasno, na odprtje katerih vrat se tožbeni zahtevek nanaša. Šlo naj bi za služnostno pot, ki naj bi desetletja potekala po isti trasi. Na samovoljnost odločitve naj bi kazalo tudi stališče sodišča, da je bistveno, ali so vrata železna ali lesena. Pritožniki zatrjujejo, da sta dolžnika stanje v naravi neprestano spreminjala. Po zatrjevanju pritožnikov je iz mapne kopije mogoče razbrati, na kateri parceli se nahajajo sporna vrata. Zato je po njihovem mnenju napačno stališče Višjega sodišča, da bi morali pritožniki točno navesti parcelno številko zemljišča, na katerem so postavljena sporna vrata. Pritožniki predlagajo razveljavitev izpodbijanih sklepov.

B.

3.V skladu z drugo alinejo drugega odstavka 55. člena Zakona o Ustavnem sodišču (v nadaljevanju ZUstS) Ustavno sodišče ustavne pritožbe ne sprejme v obravnavo, če od odločitve ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja in če kršitev človekove pravice ali temeljne svoboščine ni imela pomembnejših posledic za pritožnika. V obravnavani zadevi gre za tak primer, saj sta izpolnjena oba pogoja.

4.Odločitev sodišč (tudi če bi z njo bile kršene človekove pravice – glede tega se Ustavnemu sodišču ni treba opredeljevati) ni mogla povzročiti pomembnejših posledic za pritožnike. Izpodbijana odločitev o ustavitvi izvršilnega postopka, ki je tekel zaradi izvršitve pravnomočne sodne odločbe, izdane v pravdi zaradi motenja posesti služnostne pravice, v ničemer ne posega v pravico pritožnikov, da v morebitni petitorni pravdi zahtevajo varstvo svojih domnevno kršenih pravic. Glede na to Ustavno sodišče ocenjuje, da ne gre za zadevo, ki bi za pritožnike lahko imela takšen pomen, da bi to upravičevalo presojo pred Ustavnim sodiščem kot najvišjim organom sodne oblasti za varstvo ustavnosti in človekovih pravic ter temeljnih svoboščin.

5.Prav tako od odločitve Ustavnega sodišča v obravnavanem primeru ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja. Treba je upoštevati, da od Ustavnega sodišča glede na to, da je njegova pristojnost v postopku ustavne pritožbe omejena na presojo kršitev človekovih pravic ali temeljnih svoboščin (prvi odstavek 50. člen ZUstS), ni mogoče pričakovati rešitve vseh pomembnih pravnih vprašanj, pač pa le pravnih vprašanj ustavnopravnega pomena. Takšnih vprašanj pa v obravnavani zadevi ni.

6.Glede na navedeno Ustavno sodišče ustavne pritožbe ni sprejelo v obravnavo.

C.

7.Senat Ustavnega sodišča je sprejel ta sklep na podlagi druge alineje drugega odstavka 55. člena ZUstS in prve alineje drugega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednica senata dr. Dragica Wedam Lukić ter člana mag. Marija Krisper Kramberger in Jože Tratnik. Sklep je sprejel soglasno. Ker senat ustavne pritožbe ni sprejel, je bila zadeva v skladu z določbo četrtega odstavka 55. člena ZUstS predložena drugim sodnicam in sodnikom Ustavnega sodišča. Ker se za sprejem niso izrekli trije od njih, ustavna pritožba ni bila sprejeta v obravnavo.

Predsednica senata

dr. Dragica Wedam Lukić