Jedro

Po mnenju sodišča določba 2. odstavka 159. člena ZGO-1 pomeni, da bo gradbeni inšpektor predlog za izbris zaznambe prepovedi po 1. odstavku 159. člena ZGO-1 iz zemljiške knjige podal v primeru, ko bo pred tem ugotovil, da je inšpekcijski zavezanec ravnal po njegovi odločbi ali mu predložil pravnomočno gradbeno dovoljenje, odvisno od tega, za katero vrsto nedovoljene gradnje se vodi postopek.

Izbris prepovedi po inšpekcijski odločbi z dne 25. 1. 2007 je posledica izvršene odločbe, kar pa ne pomeni, da je s tem prenehalo pooblastilo inšpektorju iz 2. odstavka 153. člena ZGO-1, da ugotovi, ali kasneje predloženo gradbeno dovoljenje odpravlja vse neskladnosti, ki so bile razlog za izdajo prve inšpekcijske odločbe.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku kot inšpekcijskemu zavezancu naložila, da na zemljiščih parc. št. 839/2 in 840 k.o. ... v celoti odstrani SV del objekta v gradnji, tlorisnih dimenzij 7,6 m x 5,4 m, ki po višini obsega klet in mansardo s kolenčnim zidom višine okoli 1,4 m in s pripadajočo dvokapno streho s smerjo slemena SZ-JV, ter na ta način uskladi neskladno gradnjo zidanega objekta v A. s pogoji gradbenih dovoljenj z dne 23. 9. 1998 in 20. 5. 2008. Za objekt je izreklo tudi prepovedi iz 158. člena Zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1).

Iz obrazložitve je razvidno, da je bila na podlagi 153. člena ZGO-1 tožniku 25. 1. 2007 izdana inšpekcijska odločba št. ... zaradi neskladne gradnje. Ugotovljeno je namreč bilo, da ni gradil dveh samostojnih objektov, ampak enoten objekt s tlorisom v obliki „L“ v nasprotju s pogoji iz gradbenih dovoljenj z dne 23. 9. 1998 in z dne 4. 2. 2005. V navedeni inšpekcijski odločbi je bilo tožniku odrejeno, da mora zaprositi za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja. V nadaljevanju upravni organ ugotavlja, da mu je Upravna enota Novo mesto (UE) sicer izdala gradbeno dovoljenje št. ... z dne 20. 5. 2008. Iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja (PGD) pa je razvidno, da se legalizacija nanaša le na JZ del obravnavanega objekta, to je na celotno klet, na pritličje in mansardo pa v tam navedenih tlorisnih dimenzijah. Ostali del objekta tlorisa 7,6 m x 5,4 m je v projektu sicer obdelan, toda izrek gradbenega dovoljenja se nanj ne nanaša. Tudi v dopisu UE z dne 5. 8. 2008 je navedeno, da je gradbeno dovoljenje z dne 20. 5. 2008 izdano le za del objekta, ki je označen kot legalizacija, ne pa za celoten objekt. Gradbeno dovoljenje tako ne dovoljuje nikakršnih del na vzhodnem (obstoječem) delu objekta, za katerega je bilo izdano gradbeno dovoljenje v letu 1998. Ker tožnik ni zaprosil za spremembo tega dovoljenja, na podlagi katerega gradi SV del objekta, je upravni organ izdal izpodbijano odločbo. Pri tem še ugotavlja, da je stanje iz gradbenega dovoljenja z dne 23. 9. 1998 mogoče vzpostaviti le z odstranitvijo celotnega SV dela objekta, saj bi delna odstranitev povzročila statično nestabilnost ostalega dela objekta.

Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil. Ne strinja se, da je bil inšpekcijski postopek ustavljen, ko je gradbeni inšpektor zemljiški knjigi predlagal izbris prepovedi. Po 135. členu Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) se postopek ustavi s sklepom, ki pa v obravnavani zadevi ni bil izdan. Ker obvestilo zemljiški knjigi nima učinka sklepa o ustavitvi postopka, se tožnik nanj ne more sklicevati. Poudarja, da v zadevi ni bila v celoti izvršena prva inšpekcijska odločba, zato je prvostopenjski organ utemeljeno izdal izpodbijano odločbo na podlagi 153. člena ZGO-1. Ugotovitve, da objekt odstopa od dimenzij po gradbenem dovoljenju iz leta 1998, pa priznava tudi tožnik v pritožbi. Kakšna so ta odstopanja od pogojev izdanega gradbenega dovoljenja, za odločitev ni pomembno. Bistveno je, da gradnja ni skladna s pogoji izdanega gradbenega dovoljenja.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi navaja, da je toženka na podlagi gradbenega dovoljenja št. ... z dne 20. 5. 2008 z dopisom z dne 1. 8. 2008 obvestila zemljiško knjigo Okrajnega sodišča v Novem mestu, da izbriše vse prepovedi, ki so bile vpisane na podlagi inšpekcijske odločbe z dne 25. 1. 2007 na parc. št. 840 in 839/2 k.o. ... Meni, da je toženka s tem končala postopek. Glede na določbo 2. odstavka 159. člena ZGO-1 se s tem tudi šteje, da je inšpekcijska odločba izvršena in je bilo pridobljeno pravnomočno gradbeno dovoljenje. Zaradi tega in ker tožnik na objektih ni ničesar spreminjal glede dimenzij in oblike in ker je bilo o tej zadevi že pravnomočno odločeno z odločbo z dne 28. 2. 2007, po mnenju tožnika niso nastopili razlogi za izdajo izpodbijane odločbe. V njej so zmotno ugotovljene tudi dimenzije JV objekta, saj ta dejansko znaša 7,15 m x 5,35 m in ne 7,6 m x 5,4 m, kot je navedeno v odločbi. Tožnik predlaga, da sodišče izpodbijano odločbo odpravi in ustavi postopek.

Toženka v odgovoru na tožbo vztraja pri izpodbijani odločbi, dodatnih razlogov pa ne navaja.

Tožba ni utemeljena.

V zadevi ni sporno, da je bila tožniku 25. 1. 2007 izdana inšpekcijska odločba zaradi neskladne gradnje objekta v A. na zemljiščih parc. št. 839/2 in 840 (sedaj 840/1 – razvidno iz obrazložitve izpodbijane odločbe), saj pri gradnji niso bili upoštevani pogoji iz gradbenih dovoljenj z dne 23. 9. 1998 in z dne 24. 2. 2005. V njej mu je bila odrejena ustavitev gradnje in pridobitev spremenjenega gradbenega dovoljenja, za objekt pa izrečene prepovedi iz 158. člena ZGO-1. Prav tako ni sporno – tega tožnik v tožbi ne izpodbija – da za neskladno zgrajeni SV del objekta, ki je naveden v 1. točki izreka izpodbijane odločbe, ni pridobil spremenjenega gradbenega dovoljenja. Sodišče ugotavlja, da je s tem nastopil položaj iz 2. odstavka 153. člena ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji), po katerem mora gradbeni inšpektor v primeru, če investitor ne zaprosi za spremembo gradbenega dovoljenja ali če pristojni upravni organ pravnomočno zavrne tako njegovo zahtevo, odrediti, da se tisti del objekta, ki je bil zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem, na investitorjeve stroške odstrani in vzpostavi stanje, določeno v gradbenem dovoljenju.

Neutemeljeno je tožnikovo stališče, da zaradi izbrisa prepovedi iz zemljiške knjige, ki so bile izrečene s prvo inšpekcijsko odločbo z dne 25. 1. 2007, upravni organ ne bi smel izdati izpodbijane odločbe in s tem nadaljevati inšpekcijskega postopka po 153. členu ZGO-1. Prepovedi, izrečene na podlagi 1. odstavka 158. člena ZGO-1, so namreč uvrščene med tako imenovane druge sankcije, ki jih izreče gradbeni inšpektor v okviru opravljanja inšpekcijskega nadzorstva, in sicer v zvezi z objektom, glede katerega je po določbah tega zakona izrečen inšpekcijski ukrep zaradi nedovoljene gradnje, to je eden od ukrepov iz 152. do vključno 155. člena tega zakona (2. odstavek 158. člena ZGO-1). Zaradi učinkovitosti odrejenih prepovedi je treba zagotoviti njihovo publiciteto, kar se zagotovi z vpisom v zemljiško knjigo pri nepremičnini, na katero se nanaša izrečeni inšpekcijski ukrep (1. odstavek 159. člena ZGO-1). Po 2. odstavku istega člena se zaznamba izbriše iz zemljiške knjige na predlog pristojnega gradbenega inšpektorja, lahko pa tudi na predlog inšpekcijskega zavezanca, če predlogu priloži potrdilo pristojnega gradbenega inšpektorja o izvršeni odločbi ali pravnomočno gradbeno dovoljenje. Po mnenju sodišča taka določba pomeni, da bo tudi gradbeni inšpektor tak predlog podal v primeru, ko bo pred tem ugotovil, da je inšpekcijski zavezanec ravnal po njegovi odločbi ali mu predložil pravnomočno gradbeno dovoljenje, odvisno od tega, za katero vrsto nedovoljene gradnje se vodi postopek (tako bo v primeru postopka, ki bo tekel po 152. členu ZGO-1 zaradi nelegalne gradnje, to je gradnje brez gradbenega dovoljenja, razlog za njegovo nadaljnje vodenje prenehal, če je zavezanec pridobil pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki je po 1. odstavku 3. člena ZGO-1 pogoj za začetek gradnje). Zato tožnik nima prav, ko meni, da je bila z izbrisom prepovedi iz prve inšpekcijske odločbe „umaknjena zaznamba črne gradnje“, saj se kot taka šteje le nelegalna gradnja, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre.

Kot je razvidno iz povzetka prve inšpekcijske odločbe z dne 25. 1. 2007 v obeh upravnih aktih, je bilo tožniku z njo odrejeno tudi, da mora zaprositi za izdajo spremenjenega gradbenega dovoljenja. Tožnik je to storil, saj je v nadaljevanju pridobil gradbeno dovoljenje z dne 20. 5. 2008 in s tem izvršil inšpekcijsko odločbo z dne 25. 1. 2007. Zato je treba šteti, da je izbris prepovedi po inšpekcijski odločbi z dne 25. 1. 2007 posledica izvršene odločbe, kar pa ne pomeni, da je s tem prenehalo pooblastilo inšpektorju iz 2. odstavka 153. člena ZGO-1, da ugotovi, ali kasneje predloženo gradbeno dovoljenje odpravlja vse neskladnosti, ki so bile razlog za izdajo prve inšpekcijske odločbe.

Da zaznambe in izbrisi prepovedi v obravnavanem primeru nimajo zatrjevanega vpliva na potek postopka po 153. členu ZGO-1, izhaja tudi iz 2. odstavka 158. člena ZGO-1. Po njem so prepovedi obvezna sestavina odločbe, s katero se izreče inšpekcijski ukrep po določbah od 152. do vključno 155. člena tega zakona, torej tudi obvezna sestavina odločbe, izdane po 2. odstavku 153. člena ZGO-1, na podlagi katerega je bila izdana tudi izpodbijana odločba in v njej ponovno določene prepovedi glede objekta in zemljišča parc. št. 840/1 k.o. ... To pomeni, da odreditev in morebitni izbris prepovedi, izrečenih v inšpekcijski odločbi iz 1. odstavka 153. člena ZGO-1, nima vpliva na izdajo inšpekcijske odločbe po 2. odstavku istega člena ZGO-1 in v njej ponovljenih prepovedi.

Izbris prepovedi iz zemljiške knjige nima značaja ustavitve postopka niti po določbi 1. odstavka 28. člena Zakona o inšpekcijskem nadzoru (Uradni list RS, št. 56/02 in naslednji; ZIN), po kateri inšpektor ustavi postopek v primeru, če ugotovi, da zavezanec ni storil kršitve zakona ali drugega predpisa. Ista določba ZIN v tem primeru zahteva izdajo formalnega akta (sklep, zapis na zapisniku o inšpekcijskem pregledu), za kar pa inšpektorjevega dopisa zemljiški knjigi s predlogom za izbris prepovedi ni mogoče šteti.

Sodišče pri tem še poudarja, da je investitor dolžan graditi le tisto in v takem obsegu, kot je to določeno v pravnomočnem gradbenem dovoljenju. S tem ko ne upošteva v upravni odločbi določenih pogojev, nase prevzame tveganje, da bo tak objekt v nadaljevanju obravnavan kot neskladna ali celo nelegalna gradnja. Ker v zadevi ni sporno, da je SV del tožnikovega objekta še vedno zgrajen v nasprotju z gradbenim dovoljenjem z dne 23. 9. 1998, je položaj tak, kot da tožnik za ta del ni pridobil spremenjenega gradbenega dovoljenja. To pa je razlog za odstranitev objekta.

Ugovor glede ugotovljenih dimenzij spornega dela objekta ne more vplivati na odločitev v zadevi. Tožnik v tožbi namreč ne zatrjuje, da odstopanja v izmerah, ki jih navaja, onemogočajo identifikacijo SV dela objekta, ki ga mora odstraniti. Tega mora odstraniti v celoti in ne morda le v določenem obsegu, za opredelitev katerega bi bile izmere bistven element. Pravno nepomembne so tudi tožbene navedbe glede prvostopenjske odločbe z dne 24. 10. 2008. To odločbo je pritožbeni organ, kot navaja tožnik in kar ugotavlja sodišče tudi po vpogledu v upravne spise, odpravil. S tem je nastopila situacija, kot da odločba ni bila izdana.

Ker je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena, jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.