Jedro

Tožnica je pridobila naziv univerzitetna diplomirana geografinja, v zadevi pa je sporno, ali je to izobrazba, ki jo predpisuje ZGO-1 kot pogoj za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora v določbi 144. člena.

Glede na določbo 119. člena ZGO-1B je tožnica v času imenovanja izpolnila vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta inšpektorice in s tem vse pogoje za imenovanje v naziv. Ne glede na prehodne določbe ZGO-1, po katerih bi morali z delom zaključiti vsi urbanistični inšpektorji, ki do določenega roka ne bi izpolnili predpisanih pogojev, se na podlagi zgoraj navedene določbe zaradi pomanjkanja inšpekcijskih kadrov, podaljša oziroma omogoča nemoteno delo teh inšpektorjev še naprej.

Izrek

Tožbi se ugodi, sklep Vlade Republike Slovenije, Komisije za pritožbe iz delovnega razmerja, št. 10051-726/2010/2 z dne 15. 12. 2010 se v 1. točki izreka odpravi ter se zadeva v tem obsegu vrne istemu organu v ponovni postopek.

Tožena stranka je dolžna tožeči stranki povrniti stroške tega postopka v znesku 350 EUR povečanem za 20% DDV, v roku 15 dni od vročitve te sodbe, od poteka tega roka dalje do plačila z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Obrazložitev

Vlada Republike Slovenije, Komisija za pritožbe iz delovnega razmerja, je s sklepom št. 10051-726/2010/2 z dne 15. 12. 2010 v 1. točki izreka odločila, da se predlogu glavne inšpektorice RS za okolje in prostor, št. 100-16/2010-13 z dne 25. 10. 2010 ugodi in se razveljavi odločba o imenovanju A.A. v uradniški naziv inšpektor I, št. 100-13/2008-9 z dne 21. 4. 2008. V 2. točki izpodbijanega sklepa je odločila, da ugodi predlogu glavne inšpektorice RS za okolje in prostor št. 100-16/2010-13 z dne 25. 10. 2010 in se razveljavijo pogodba o zaposlitvi z dne 28. 4. 2008 in aneksi št. 1, 2 in 3. Izpodbijano 1. točko sklepa je utemeljila z ugotovitvijo, da je Zakon o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki je začel veljati 1. 1. 2003, v 144. členu določil, da je za gradbenega inšpektorja lahko imenovan posameznik, ki poleg splošnih pogojev za delo v državni upravi izpolnjuje še naslednje pogoje: da ima univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo s področja gradbeništva ali arhitekture; da ima poleg univerzitetne izobrazbe še najmanj 3 leta delovnih izkušenj s področja graditev objektov oziroma poleg visoke strokovne izobrazbe še najmanj 5 let takšnih delovnih izkušenj, in da ima opravljen strokovni izpit za inšpektorja, ali strokovni izpit iz upravnega postopka, s tem, da mora inšpektor, ki ima opravljen le strokovni izpit iz upravnega postopka v roku enega leta od dneva imenovanju opravi tudi strokovni izpit za inšpektorja. Prvi odstavek 204. člena ZGO-1 pa je določil, da urbanistični inšpektorji iz 71. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (v nadaljevanju ZUN), ki s 1. 1. 2003 izpolnjujejo v 144. členu ZGO-1 predpisane pogoje, nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona, medtem ko urbanistični inšpektorji, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 1. točke 144. člena ZGO-1, nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji še 3 leta po uveljavitvi tega zakona (drugi odstavek 204. člena ZGO-1). V tretjem odstavku 204. člena ZGO-1 pa je bilo določeno, da če po preteku navedenega 3 letnega roka določeni urbanistični inšpektor ne izpolnjuje pogojev iz 1. točke 144. člena ZGO-1, lahko takšen inšpektor nadaljuje z delom kot gradbeni inšpektor samo, če ima najmanj visokošolsko izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične smeri z najmanj 10 let delovnih izkušenj s področja opravljanja inšpekcijskega nadzorstva in opravljen izpit iz poznavanja ZUP ali strokovni izpit za inšpektorja oziroma s takšnim izpitom izenačen preizkus znanja. Dne 1. 5. 2004 je začel veljati Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov, ki je v 29. členu spremenil določilo 204. člena ZGO-1 in je 3 letni rok iz drugega odstavka 204. člena ZGO-1 podaljšal na 7 let. Prejšnjim urbanističnim inšpektorjem se je tako za 7 let podaljšalo delovno razmerje, kljub neizpolnjevanju pogojev iz 1. točke 144. člena ZGO-1, oziroma je bilo določeno, da si morajo v tem času pridobiti zahtevano strokovno izobrazbo, saj jim bo v nasprotnem primeru s potekom roka prenehalo delovno razmerju v inšpektoratu ministrstva, pristojnega za prostorske in gradbene zadeve. Ne glede na navedeno je zakonodajalec omogočil urbanističnim inšpektorjem, da kljub neizpolnjevanju pogojev iz 1. točke 144. člena nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji tudi po preteku 7 let po uveljavitvi ZGO-1, četudi si niso pridobili zahtevane izobrazbe, vendar samo, če so do uveljavitve ZGO-1 opravljali delo urbanističnih inšpektorjev najmanj 10 let, če so ob uveljavitvi ZGO-1 imeli pridobljeno najmanj višjo strokovno izobrazbo gradbene ali druge ustrezne tehnične stroke in če so takšno izobrazbo pridobili pred uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu. Z navedenim določilom je bilo javni uslužbenki ohranjeno delovno razmerje, kar pa še ne pomeni, da je mogoče šteti, da javna uslužbenka izpolnjuje vse pogoje iz 1. točke 144. člena ZGO-1. V nadaljevanju se je tožena stranka sklicevala na prvi odstavek 120. člena Zakona o javnih uslužbencih (v nadaljevanju ZJU), po katerem uradnik v nazivu od drugega do petega kariernega razreda napreduje v za eno stopnjo višji naziv, ko petkrat doseže najmanj oceno dobro, oziroma ko doseže 3x oceno odlično. Javna uslužbenka bi za napredovanje v višji naziv po prvem odstavku 120. člena ZJU morala izpolnjevati tudi pogoj strokovne izobrazbe, saj je bilo izjemno napredovanje brez izpolnjevanja predpisane strokovne izobrazbe določeno v četrtem odstavku 120. člena ZJU. Ker v konkretnem primeru iz odločbe 110-13/2008-9 z dne 21. 4. 2008 ni razvidno da bi šlo za imenovanje v višji naziv po četrtem odstavku 120. člena ZJU (izjemno napredovanje), bi javna uslužbenka za napredovanje v višji naziv morala imeti univerzitetno ali visoko strokovno izobrazbo gradbene ali arhitekturne smeri, te pa nima, ker je po izobrazbi univerzitetna diplomirana geografinja, zato na delovnem mestu gradbeni inšpektor ne bi smela napredovati v višji naziv.

Tožnica odločitvi tožene stranke iz 1. točka sklepa oporeka. Pojasnjuje, da je izpodbijani sklep nezakonit že zaradi bistvenih kršitev postopkovnih določb. Izdal ga je državni organ, zato bi tožena stranka morala v postopku izdaje izpodbijanega sklepa voditi in odločati v skladu z določili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP), tako da bi upoštevala določila 9. člena in tretjega odstavka 146. člena ZUP ter tožnici pred izdajo izpodbijanega sklepa vročila sporno vlogo glavne inšpektorice RS za okolje in prostor z dne 25. 10. 2010 ter ji dodelila rok, da se izjavi o trditvah in dokazih in šele na podlagi tako izvedenega postopka sprejeti odločitev. Prav tako odločitve ne bi smela sprejeti v skrajšanem postopku. Ker je imenovanje tožnice v naziv inšpektor urejeno s pravnomočno odločbo o imenovanju tožnice v uradniški naziv inšpektor I, št. 100-13/2008-9 z dne 21. 4. 2008, je v tako pravnomočno odločbo, skladno z določbo 158. člena Ustave RS, možno poseči samo po postopku, na način in pogojih določenih v ZUP. Takšno postopanje v zadevi ni izkazano. Tako ravnanje pomeni kršitev 6. člena Evropske Konvencije o varstvu človekovih pravic in kršitev 14. in 22. Ustave Republike Slovenije.

Z izpodbijanim sklepom je tožena stranka tudi zmotno in nepopolno ugotovila dejansko stanje in kršila določila ZGO-1 in ZUN, ki kot materialna predpisa določata pogoje za delovno mesto gradbenega inšpektorja, kršena pa je bila tudi določba 74. člena ZJU. Prvi odstavek 74. člena ZJU določa, da se pogodba o zaposlitvi razveljavi le, če javni uslužbenec ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, za katero je bila pogodba sklenjena in da se iz enakih razlogov po določbi tretjega odstavka 74. člena ZJU razveljavi tudi odločba o imenovanju v naziv. Pravno relevantno v tej zadevi je torej izključno to, ali tožnica izpolnjuje pogoje za delovno mesto, ki ga zaseda, torej ali izpolnjuje pogoje za zasedbo delovnega mesta gradbeni inšpektor. Tožnica zaseda delovno mesto gradbeni inšpektor že od 1. 1. 1995, prej pa je vse od leta 1989 opravljala delovno mesto urbanističnega inšpektorja. Ima pridobljeno izobrazbo ustrezne tehnične smeri, univerzitetni diplomiran geograf, ki jo je pridobila pred uveljavitvijo Zakona o visokem šolstvu. To pomeni, da je tožnica že pred izdajo izpodbijanega sklepa izpolnjevala pogoje za zasedbo delovnega mesta gradbeni inšpektor in zato po določbah ZJU ni podlage za razveljavitev odločbe o imenovanju v naziv, niti za razveljavitev pogodbe o zaposlitvi in aneksa. Prav tako je tožena stranka spregledala in ni upoštevala Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o graditvi objektov (ZGO-1B), ki je določil še nadaljnjo skupino oseb, ki izpolnjujejo izobrazbene pogoje za zasedbo delovnega mesta gradbeni inšpektor in je tako v 119. členu določil, da urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona. To pomeni, da je bil prejšnjemu urbanističnemu inšpektorju priznan status gradbenega inšpektorja z vsemi pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz statusa gradbenega inšpektorja, in če javni uslužbenec dela kot gradbeni inšpektor, mu mora biti omogočeno tudi napredovanje, saj bi bil v nasprotnem primeru postavljen v neenakopraven položaj proti drugim gradbenim inšpektorjem. Neenakopraven položaj pomeni diskriminacijo in kršitev temeljnih človekovih pravic, zato je bila v zadevi z izpodbijanim aktom kršena tudi določba 6. člena Zakona o delovnih razmerjih (v nadaljevanju ZDR). Dejstvo je, da tožnica v vsakem primeru izpolnjuje izobrazbene pogoje za zasedbo delovnega mesta gradbeni inšpektor. To izhaja tudi iz sodbe Delovnega sodišča v Celju, št. Pd 158/2011, v kateri je sodišče zavzelo stališče, da je bil tožnici priznan status gradbene inšpektorice v celoti, tudi glede plače in napredovanja, saj je ob imenovanju za urbanistično inšpektorico izpolnjevala zahtevane pogoje tako glede stopnje, kot smeri strokovne izobrazbe. Ker ZJU v 74. členu določa, da je pogodbo o zaposlitvi oziroma odločbo o imenovanju dopustno razveljaviti le, če oseba ne izpolnjuje pogojev za delovno mesto, ki ga zaseda, za izdajo izpodbijanega sklepa ni pravne podlage in je nezakonit. Tožnica sodišču predlaga, da izpodbijano 1. točko sklepa odpravi in ji povrne stroške tega postopka.

Tožena stranka je sodišču posredovala odgovor na tožbo. Upravnih spisov ni poslala. V odgovoru na tožbo je podrobno pojasnila pravno podlago za sporno odločitev in zavrnila tožbene navedbe, da bi bila dolžna v postopku upoštevati določbe ZUP. V zvezi s tožbenimi navedbami, ki se nanašajo na izpolnjevanje izobrazbenega pogoja za zasedbo delovnega mesta gradbeni inšpektor, pa je, tako kot v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, pojasnila razloge za svojo odločitev in sodišču predlagala da tožbo, s katero tožnica predlaga odpravo 1. točke izpodbijanega sklepa, zavrne kot neutemeljeno.

Tožba je utemeljena.

V obravnavani zadevi je sporna odločitev tožene stranke, ki je s sklepom št. 10051-726/2010/2 z dne 15. 12. 2010 razveljavila odločbo o imenovanju tožnice v uradniški naziv inšpektor I, št. 100-13/2008-9 z dne 21. 4. 2008. Odločitev o razveljavitvi navedene odločbe o imenovanju v uradniški naziv temelji na zaključku, da tožnica ob imenovanju v naziv ni izpolnjevala vseh pogojev, ki jih ZJU določa za imenovanje v naziv.

ZJU v 84. členu določa, da uradnik izvršuje javne naloge v nazivu, v katerega se imenuje z odločbo, v kateri se določi naziv in datum pridobitve naziva. Nazivi so na podlagi določbe 85. člena ZJU razporejeni v šestnajst stopenj. Tožnica je bila z odločbo št. 100-13/2008-9 imenovana v uradniški naziv drugega kariernega razreda, naziv četrte stopnje, inšpektor I, za katerega se skladno z določbo drugega odstavka 87. člena ZJU zahteva najmanj visoka strokovna izobrazba ali najmanj izobrazba, pridobljena po študijskem programu prve stopnje v skladu z zakonom, ki ureja visoko šolstvo. Pogoje za imenovanje v naziv določa 86. člen ZJU, ki zahteva najmanj predpisano izobrazbo in znanje uradnega jezika (prvi odstavek). Določba 79. člena ZJU (pogoji za zasedbo delovnega mesta) v prvem odstavku določa, da se za uradniška delovna mesta kot pogoj za opravljanje dela poleg splošnih pogojev, ki jih urejajo predpisi s področja delovnega prava, določi naziv, smer izobrazbe, funkcionalna in specialna znanja ter posebne sposobnosti, lahko pa tudi drugi pogoji, če tako določa zakon. Ob upoštevanju navedenih določb se tako v obravnavani zadevi postavi vprašanje, ali tožnica izpopolnjuje vse v ZJU določene pogoje za imenovanje v naziv. V zadevi ni sporno, da je bila tožnica v letih 2003, 2004, 2006 in 2007 ocenjena z oceno dobro in leta 2005 z oceno odlično. Prav tako v zadevi ni sporno, da tožnica delo gradbene inšpektorice opravlja vse od 1. 1. 1995 in da je delo urbanistične inšpektorice opravljala vse od leta 1989. Prav tako ni sporno, da ima je tožnica pridobila naziv univerzitetna diplomirana geografinja, sporno pa je, ali je to izobrazba, ki jo predpisuje ZGO-1, kot pogoj za opravljanje nalog inšpekcijskega nadzora v določbi 144. člena istega zakona. Sodišče v izogib ponavljanju ne navaja vsebine te določbe, niti ne povzema vsebine določbe 204. člena ZGO-1, ker gre za določbe, ki so v celoti povzete v obrazložitvi izpodbijanega sklepa. Iz enakega razloga ne povzema niti vsebine določbe 29. člena ZGO-1A. Gre za določbe, ki so urbanističnim inšpektorjem, ki so bili imenovani po določbah ZUN in ki niso izpolnjevali v določbi 144. člena ZGO-1 zahtevanega izobrazbenega pogoja (univerzitetna ali visoka strokovna izobrazba s področja gradbeništva ali arhitekture) v prehodnem obdobju naložile uskladitev izpolnjevanja pogojev za gradbenega inšpektorja. Sodišče v obravnavani zadevi opozarja na določbo 119. člena Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), ki je bil objavljen v Uradnem listu RS, št. 126/2007 dne 31. 12. 2007 in je pričel veljati 15 dan po objavi v uradnem listu, torej 15. januarja 2008, uporabljati pa se je začel tri mesece po njegovi uveljavitvi, torej 15. aprila 2008. Določba 119. člena ZGO-1 (nadaljevanje dela urbanističnih inšpektorjev) določa, da urbanistični inšpektorji iz 71. člena ZUN nadaljujejo z delom kot gradbeni inšpektorji po določbah tega zakona. V obrazložitvi 119. člena predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o graditvi objektov (EVA: 2004-2511-0189, št. 00719-64/2006/18 z dne 6. 9. 2007) je navedeno, da: “Ne glede na prehodne določbe ZGO-1, po katerih bi morali z delom zaključiti vsi urbanistični inšpektorji, ki ne bi do določenega roka izpolnili predpisanih pogojev, se zaradi pomanjkanja inšpekcijskih kadrov podaljšuje oziroma omogoča nemoteno delo teh inšpektorjev še naprej.“ Tako namenska, kot jezikovna razlaga določbe 119. člena ZGO-1B, veljavne v času izdaje odločbe št. 100-13/2008-9 z dne 21. 4. 2008, o imenovanju tožnice v uradniški naziv drugega kariernega razreda-naziv četrte stopnje: inšpektor I, po presoji sodišča utemeljujeta tožničino trditev, da je v času imenovanja izpolnjevala vse predpisane pogoje za zasedbo delovnega mesta in s tem vse predpisane pogoje za imenovanje v naziv.

Sodišče je po presoji, da je tožena stranka nepravilno uporabila določbe ZJU, v povezavi z določbami ZGO-1, ki se nanašajo na izpolnjevanje pogojev za imenovanje v naziv, odločilo, da je bila izpodbijana odločitev preuranjena, zato je na podlagi 4. točke prvega odstavka 64. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) tožbi ugodilo in izpodbijani akt odpravilo in zadevo vrnilo prvostopnemu upravnemu organu v ponovno odločanje. V ponovljenem postopku bo morala tožena stranka ob upoštevanju pravnega mnenja izraženega v tej sodbi, v roku iz četrtega odstavka 64. člena ZUS-1, ponovno odločiti o predlogu glavne inšpektorice Republike Slovenije za okolje in prostor, št. 100-16/2010-13 z dne 25. 10. 2010. Sodišče je zahtevku tožnice za povrnitev stroškov postopka ugodilo v skladu z določbo tretjega odstavka 25. člena ZUS-1 in na tej podlagi izdanega Pravilnika o povrnitvi stroškov tožniku v upravnem sporu, ki v drugem odstavku 3. člena določa, da se tožniku, če je bila zadeva rešena na seji in ga je v postopku zastopal pooblaščenec, ki je odvetnik, priznajo stroški v višini 350,00 EUR povečani za 20% DDV.