Jedro

Zatrjevana sprememba pravnih stališč Vrhovnega sodišča ni eden izmed (dopustnih) obnovitvenih razlogov iz 96. člena ZUS-1.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

II. Tožeča stranka sama trpi svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Prvostopenjsko sodišče je z izpodbijanim sklepom na podlagi prvega odstavka 100. člena Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) zavrglo predlog tožnikov za obnovo sodnega postopka, končanega s pravnomočno sodbo II U 249/2014-6 z dne 26. 11. 2014, ker obnovitveni razlog iz 8. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1, s katerim tožnika utemeljujeta svoj predlog, ni verjetno izkazan.

2. V obrazložitvi navedenega sklepa je sodišče navedlo, da obstoj drugačnega pravnega stališča v podobni zadevi ne pomeni obnovitvenega razloga iz 8. točke prvega odstavka 96. člena ZUS-1. 3. Tožnika (v nadaljevanju pritožnika) sta zoper sklep sodišča prve stopnje vložila pritožbo. Navajata, da bi moralo sodišče v obravnavani zadevi šteti, da je uveljavljani obnovitveni razlog podan. Po izdaji navedene prvostopenjske sodbe je namreč Vrhovno sodišče v številnih istovrstnih zadevah (ki sta jih priložila tožbi) ugotovilo zmotno uporabo materialnega prava in sprejelo stališče, da je treba za opredelitev pojma "dejanskega neprekinjenega življenja" smiselno uporabiti določbe ZTuj-1B, ki urejajo pridobitev dovoljenja za stalno prebivanje tujca in neposredno določajo kriterije, kdaj se šteje, da je, kljub odsotnosti tujca, še vedno podan pogoj neprekinjenega bivanja. Predlagata, naj Vrhovno sodišče pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi. Priglašata stroške pritožbenega postopka.

4. Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

5. Pritožba ni utemeljena.

6. Obnova postopka v upravnem sporu je izredno pravno sredstvo z omejenim obsegom izpodbijanja.1 Postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, se na predlog stranke obnovi, če je podan kakšen od taksativno naštetih razlogov v prvem odstavku 96. člena ZUS-1, ki morajo biti vsaj verjetno izkazani (100. člen ZUS-1). Iz navedene določbe ZUS-1 izhaja, da se obnovitveni razlogi iz tega člena nanašajo na napake pri ugotovitvi dejanskega stanja in na določene najtežje kršitve pravil postopka v upravnem sporu. Zato spremenjena sodna praksa glede kakšnega pravnega vprašanja, kar skušata doseči pritožnika v obravnavanem primeru, ne more biti razlog za obnovo postopka v upravnem sporu.2

7. Glede na obrazloženo se Vrhovno sodišče strinja s presojo prvostopenjskega sodišča v obravnavanem primeru, da pritožnika nista verjetno izkazala uveljavljanega obnovitvenega razloga iz 8. točke prvega odstavka 96. člena ZUS - 1. V skladu z navedeno določbo ZUS-1 se postopek, ki je bil pravnomočno končan s sodno odločbo, obnovi, če stranka najde odločbo, ki je bila izdana že prej v istem upravnem sporu, ali dobi možnost, da jo uporabi.

8. Pritožnika sta navedeni obnovitveni razlog utemeljevala (le) z zatrjevano spremembo pravnih stališč Vrhovnega sodišča glede razlage pogoja dejanskega neprekinjenega življenja v Republiki Sloveniji od 25. 6. 1991 dalje iz 1. člena ZUSDDD, ki naj bi bila zanju ugodnejša. Po vsebini njune navedbe pomenijo spremenjeno stališče v sodni praksi in s tem drugačno uporabo materialnega prava, ki pa, kot pojasnjeno v 6. točki te obrazložitve, očitno ni eden izmed (dopustnih) obnovitvenih razlogov iz 96. člena ZUS-1. Kot je pravilno navedlo sodišče v obrazložitvi izpodbijanega sklepa, bi morala pritožnika za izkazanost verjetnosti uveljavljanega obnovitvenega pogoja iz 8. točke prvega odstavka 96. člena ZUS - 1 izkazati, da sta pridobila možnost uporabiti pravnomočno sodno odločbo, ki je bila izdana že prej (torej pred pravnomočnostjo sodbe, katere obnovo predlagata) v istem upravnem sporu (torej izkazati istovetnosti strank in izpodbijanega upravnega akta). Ugotovitve sodišča v izpodbijanem sklepu, da navedene istovetnosti nista uspela izkazati, v pritožbi ne izpodbijata. Ostale pritožbene navedbe, ki se nanašajo na pravilnost uporabe materialnega prava v postopku izdaje dovoljenja za stalno prebivanje (katerega obnovo predlagata), pa glede na na predmet obravnavanega pritožbenega preizkusa v tem sporu niso upoštevne.

9. Ker v obravnavanem primeru niso bile izpolnjene procesne predpostavke za obravnavanje predloga za obnovo postopka po vsebini, je prvostopenjsko sodišče pravilno odločilo in tožbo zavrglo. Glede na navedeno je Vrhovno sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo, saj niso podani razlogi, zaradi katerih se sodba izpodbija, in ne razlogi, na katere pazi po uradni dolžnosti (76. člen ZUS-1).

10. Odločitev o stroških temelji na prvem odstavku 165. člena in prvem odstavku 154. člena Zakona o pravdnem postopka v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1. 1 Predstavlja namreč poseg v pravnomočnost, ki zagotavlja pravno utrjenost sodnih odločb in katere pomen poudarja tudi Ustava RS (158. člen), obenem pa je omejenost možnosti posegov v pravnomočne sodne odločbe tudi nujen element pravice do učinkovitega sodnega varstva in pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen Ustave in prvi odstavek 6. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin). 2 Primerjaj Androjna, Kerševan: Upravno procesno pravo, Upravni postopek in upravni spor, GV založba, Ljubljana 2017, str. 496.