Jedro

Pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja se upošteva zgolj višina neto zneska plače prosilca in njegovih družinskih članov, nadomestilo za prehrano in prevoz na delo pa se ne upoštevata.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je Organ za brezplačno pravno pomoč zavrnil prošnjo tožnice za dodelitev brezplačne pravne pomoči za zastopanje odvetnika v pravdnem postopku opr. št. IV P 568/2011. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe izhaja, da tožnica ni izpolnjevala finančnega pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči. Finančni položaj prosilca se v skladu z 12. členom Zakona o brezplačni pravni pomoči (ZBPP) ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke ter dohodke in prejemke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina. Ugotovljeno je bilo, da je tožnica dijakinja in da živi skupaj z mamo, ki je zaposlena. Njena povprečna neto plača v obdobju zadnjih treh mesecev pred vložitvijo prošnje je znašala 1.339,96 EUR, kar pomeni, da je mesečni dohodek na družinskega člana znašal 669,98 EUR, ta znesek pa presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, ki od 1. 7. 2011 znaša 230,61 EUR, dvakratnik pa 461,22 EUR (13. člen ZBPP).

Tožnica s tožbo izpodbija odločitev tožene stranke in navaja, da so se pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnih pogojev napačno upoštevala tudi nadomestila, ki jih prejema mama za prehrano med delom in za prevoz na delo. Prav tako meni, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči, saj je dijakinja in v nobenem primeru ne razpolaga s sredstvi, ki bi ji omogočala plačilo odvetniških storitev odvetnice, še posebej zato, ker je na drugi strani njen oče in njegov odvetnik. Ugotavlja tudi, da se celoten postopek tožbe za primerno preživnino časovno vse bolj odmika in traja že skoraj leto in pol. Zatrjuje, da ji je bil s tem kršen tudi Zakon o pravici do sojenja brez nepotrebnega odlašanja oziroma, da so bile kršene prednostne pravice otroka, ko gre za sodne postopke v zvezi s preživnino. Predlaga, da sodišče tožbi ugodi, izpodbijano odločbo odpravi in tožnici prizna brezplačno pravno pomoč.

Tožena stranka na tožbo ni odgovorila, je pa poslala upravne spise.

Tožba ni utemeljena.

Namen ZBPP je uresničevanje ustavne pravice do sodnega varstva po načelu enakopravnosti, upoštevajoč pri tem socialni položaj osebe, ki brez škode za svoje preživljanje oziroma preživljanje svoje družine te pravice ne bi mogla uresničiti. Po določbi 13. člena ZBPP se šteje, da bi bilo socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka ogroženo, če mesečni dohodek prosilca oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine ne presega dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve.

Kot izhaja iz podatkov predloženega upravnega spisa in izpodbijane odločbe, je Organ za brezplačno pravno pomoč svojo odločitev oprl ravno na določbo 13. člena ZBPP ter ugotovitev, da je tožničina mati v obdobju zadnjih treh mesecev pred mesecem vložitve prošnje za dodelitev brezplačne pravne pomoči prejela plačo, ki je znašala povprečno neto 1.339,96 EUR mesečno. Tako je tudi po presoji sodišča pravilna ugotovitev tožene stranke, da mesečni dohodek na družinskega člana znaša 669,98 EUR in presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (230,61 EUR), določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene storitve, to je znesek 461,22 EUR.

Tožnica tudi neutemeljeno zatrjuje, da se je pri ugotavljanju povprečja maminih trimesečnih dohodkov napačno upoštevalo nadomestilo za prehrano med delom in za prevoz na delo. Iz podatkov predloženega upravnega spisa (obračuni plače za A.A. za mesec september, oktober in november 2011) je namreč razvidno, da je bila pri ugotavljanju izpolnjevanja finančnega pogoja upoštevana zgolj višina neto zneska plače tožničine mame in da je bilo nadomestilo za prehrano in prevoz na delo izvzeto.

Ker je bilo po presoji sodišča dejansko stanje v zvezi z ugotavljanjem finančnega položaja tožnice pravilno in popolno ugotovljeno, organu za brezplačno pravno pomoč ni bilo potrebno ugotavljati izpolnjevanja objektivnega pogoja v skladu s 24. členom ZBPP, kjer bi se upoštevale okoliščine in dejstva o zadevi v zvezi s katero tožnica vlaga prošnjo za odobritev brezplačne pravne pomoči. Glede na navedeno se zato njene tožbene navedbe o tem, da je upravičena do brezplačne pravne pomoči že iz razloga, ker gre za dolgotrajen postopek v zvezi s povišanjem preživnine, neutemeljene.

Glede na vse navedeno je zato sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.