23. 6. 2005

SKLEP

Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobude Maje Katarine Tratar iz Ljubljane na seji dne 23. junija 2005

sklenilo:

Pobuda za začetek postopka za oceno ustavnosti in zakonitosti 2., 3., 4. in 5. člena Pravilnika o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (Uradni list RS, št. 103/04) se zavrne.

OBRAZLOŽITEV

1.Pobudnica kot odvetnica in svetovalka za begunce izpodbija v izreku navedene določbe Pravilnika o nagrajevanju in povračilu stroškov svetovalcem za begunce (v nadaljevanju Pravilnik), ki določajo, da so svetovalci za begunce za opravljeno delo upravičeni do nagrade v polovični višini, določeni po veljavni Odvetniški tarifi, in do povračila stroškov v skladu z Odvetniško tarifo, ter določajo postopek odmere nagrade. Zatrjuje neskladje izpodbijane ureditve z Zakonom o odvetništvu (Uradni list RS, št. 18/93 in nasl. – v nadaljevanju ZOdv), Zakonom o brezplačni pravni pomoči (Uradni list RS, št. 48/01 in nasl. – v nadaljevanju ZBPP), Zakonom o pravdnem postopku (Uradni list RS, št. 26/99 in nasl. – ZPP), Zakonom o splošnem upravnem postopku (Uradni list RS, št. 80/99 in nasl. – ZUP), Zakonom o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 50/97 in nasl. – ZUS), Zakonom o azilu (Uradni list RS, št. 61/99 in nasl. – ZAzil), davčno zakonodajo in Odvetniško tarifo (Uradni list RS, št. 67/03 in nasl. – v nadaljevanju OT), posledično pa tudi kršitev 2. člena, drugega odstavka 120. člena in tretjega odstavka 153. člena Ustave. Trdi, da ji kot odvetnici za opravljanje dejanj pravne pomoči v azilnih postopkih, kjer ima sicer položaj svetovalke za begunce, pripadajo vse pravice po ZOdv in OT. Zatrjuje tudi neskladje izpodbijanih določb s 14., z 22., s 23. in s 25. členom Ustave, ker naj bi izpodbijana ureditev prosilce za azil oziroma begunce postavljala v neenakopraven položaj v primerjavi s slovenskimi državljani (ki so upravičeni do brezplačne pravne pomoči odvetnika oziroma zagovornika po uradni dolžnosti, ki je odvetnik), jim kršila pravico do pravičnega in neodvisnega sojenja ter pravico do učinkovitega pravnega sredstva.

2.Po oceni Ustavnega sodišča so lahko ustavnopravno pomembne trditve, da izpodbijana ureditev pomeni kršitev človekovih pravic, ki jih imajo prosilci za azil po 14., 22., 23. in 25. členu Ustave. Vendar pobudnica ne izkazuje pravnega intresa za njihovo presojo, ker z navedbami o izboljšanju pravnega položaja prosilcev za azil ne more utemeljiti svojega pravnega interesa. Ustavno sodišče zato očitkov o kršitvah človekovih pravic prosilcev za azil v okviru te pobude ni moglo presojati.

3.V preostalem delu pobude pobudnica sicer izkazuje pravni interes, vendar po presoji Ustavnega sodišča od odločitve o določitvi višine in postopka odmere nagrade odvetnikom v vlogi svetovalcev za begunce z ustavnopravnega vidika ni pričakovati rešitve pomembnega pravnega vprašanja, zlasti še, ker je opravljanje funkcije svetovalca za begunce prostovoljno. Zato je Ustavno sodišče pobudo zavrnilo.

4.Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi drugega odstavka 26. člena ZUstS ter prve alineje tretjega odstavka 46. člena Poslovnika Ustavnega sodišča (Uradni list RS, št. 93/03 in 98/03 – popr.) v sestavi: predsednik dr. Janez Čebulj ter sodnice in sodniki dr. Zvonko Fišer, Lojze Janko, mag. Marija Krisper Kramberger, Milojka Modrijan, dr. Ciril Ribičič, dr. Mirjam Škrk in dr. Dragica Wedam Lukić. Sklep je sprejelo soglasno.

Predsednik

dr. Janez Čebulj