Jedro

V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen.

Izrek

Pritožba družbe N. d.o.o. se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Pritožnica mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Sežani je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi D. R. odgovoren za prekršek po določbi osmega odstavka 138. čl. ZVCP-1. Izrečena mu je bila globa 500,00 EUR, ki jo mora obdolženi plačati v petih mesečnih obrokih, sodišče prve stopnje pa je tudi odločilo, da se obdolžencu odvzame osebni avtomobil in se po pravnomočnosti sodbe proda. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da mora obdolženi na podlagi določbe prvega odstavka 144. čl. Zakona o prekrških (dalje ZP-1) plačati stroške postopka, med katere sodijo stroški hrambe zaseženega vozila in sodno takso, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe.

Zoper odločitev o izreku varnostnega ukrepa odvzema predmeta – osebnega avtomobila je pritožbo vložila družba N. d.o.o., kot lastnik navedenega osebnega avtomobila. Pritožnica navaja, da v konkretnem primeru ne gre za uporabo določbe drugega odstavka 25. čl. ZP-1, zato kot lastnica odvzetega vozila vlaga pritožbo zoper izrek o odvzemu in sodišču predlaga, da sodbo Okrajnega sodišča v Sežani, opr. št. PR 1 z dne 21. septembra 2009 v tem delu razveljavi oziroma spremeni tako, da se varstveni ukrep ne izreče. Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo vsa odločilna dejstva in na podlagi skrbne presoje le-teh sprejelo pravilne zaključke. Pri tem tudi ni zagrešilo nobene bistvene kršitve določb postopka o prekršku, prav tako niso bile kršene materialne določbe ZP-1 ali ZVCP-1. ZP-1 v prvem in drugem odstavku 25. čl. določa: „(1) Predmeti, ki so bili uporabljeni ali namenjeni za prekršek, ali pa so nastali s prekrškom, se smejo odvzeti, če so storilčeva last, ali če z njimi razpolaga pravna oseba, ki je storilec prekrška. (2) Predmeti iz prejšnjega odstavka se smejo vzeti tudi, če niso storilčeva last, ali z njimi ne razpolaga pravna oseba, ki je storila prekršek, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. S tem pa ni prizadeta pravica drugih, terjati odškodnino od storilca.“ V skladu z določbo drugega odstavka 25. čl. ZP-1 se torej smejo vzeti predmeti, ki so bili uporabljeni za prekršek, tudi, če niso storilčeva last, s tem, da morajo biti za odvzem izpolnjeni še dodatni razlogi, to je, če to terjajo splošna varnost, varovanje življenja in zdravja ljudi, varstvo okolja in ohranjanje narave, gospodarska razmerja ali razlogi morale, kot tudi v drugih primerih, ki jih določa zakon. Kot je razvidno iz obrazložitve izpodbijane sodbe, je razlog za izrek stranske sankcije odvzema predmeta – vozila varovanje življenja in zdravja ljudi, saj je bil obdolženi že večkrat kaznovan zaradi hujših prekrškov, kot so: vožnja pod vplivom alkohola, prekoračitve hitrosti in vožnja brez veljavnega vozniškega dovoljenja (iz izpisa EKT je razvidnih 21 sodb zaradi tovrstnih prekrškov). Glede na to, da obdolženi prekrške ponavlja, pri čemer, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, ob storitvah prekrškov uporablja vozila, ki niso njegova last, je tako pravilna presoja, da je odvzem vozila utemeljen, saj obdolženca doslej nobena od izrečenih sankcij ni odvrnila od ponavljanja prekrškov. Kot pa je razvidno tudi iz izpodbijane sodbe, ima lastnica vozila pravico od obdolženca zahtevati odškodnino za škodo, ki ji je nastala zaradi odvzema vozila.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, ob ugotovitvi, da niso podane kršitve na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), neutemeljeno pritožbo lastnice vozila zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. čl. ZP-1).

Ker s pritožbo ni uspela, je višje sodišče v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1 sklenilo, da mora pritožnica kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifni št. 8405 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).