Jedro

V konkretnem primeru predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, tožnik pa je vrednost spornega predmeta v tožbi označil v znesku 1.000.000 SIT. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej ne presega praga za dovoljenost revizije.

Izrek

Revizija se zavrže. Toženec sam nosi svoje stroške odgovora na revizijo.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek tožnika za tako odstranitev nasutega materiala s parcele 649/2, vpisane pri vl. št. 378 k.o..., da toženec odstrani stopnico ki je nastala zaradi nasutega materiala, in izravna izkop po služnostni poti preko parcele št. 647/2 in 649/2, vse k.o..., do javne poti, tako da bo mogoč dostop na javno pot s traktorjem. Sodišče druge stopnje je pritožbo tožnika zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Proti pravnomočni sodbi sodišča druge stopnje vlaga revizijo tožnik. Uveljavlja revizijska razloga bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1. točke prvega odstavka 370. člena ZPP in zmotne uporabe materialnega prava. Predlaga razveljavitev sodbe sodišča druge stopnje in vrnitev zadeve višjemu sodišču v novo odločanje.

Toženec v odgovoru na revizijo predlaga, da revizijsko sodišče revizijo zavrne. Priglaša stroške.

Revizija je bila vročena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije (375. člen Zakona o pravdnem postopku, Uradni list RS, št. 12/2003 - p.b. in 2/2004: ZPP).

Revizija ni dovoljena.

Revizija je izredno pravno sredstvo, ki je naperjeno proti pravnomočni sodni odločbi in je dovoljeno samo v primerih, ki jih zakon posebej določa. Po določilu drugega odstavka 367. člena ZPP je revizija zoper pravnomočno odločbo sodišča druge stopnje dovoljena v premoženjskih sporih samo, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 1.000.000 SIT.

Če se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožnik navedel v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP). V konkretnem primeru predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, tožnik pa je vrednost spornega predmeta v tožbi označil v znesku 1.000.000 SIT. Vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe torej ne presega praga za dovoljenost revizije. Glede na takšno vrednost spornega predmeta revizija ni dovoljena, zato jo je revizijsko sodišče po 377. členu ZPP zavrglo. Odločitev o revizijskih stroških tožnika je zajeta v izreku odločbe o zavrženju njegove revizije.

Toženec je priglasil stroške odgovora na revizijo. Ker pa njegovih stroškov glede na vsebino odgovora ni mogoče šteti za potrebne pravdne stroške (prvi odstavek 165. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 155. člena ZPP), jih bo moral nositi sam.