Jedro

Dolžnost staršev je, da ob predaji otroka poskrbita za varno predajo otroka od enega starša k drugemu staršu. Zgolj enkraten dogodek, ko so na mestu predaje bile na tleh videne igle, ne opravičuje pogojev za spremembo kraja predaje otroka oziroma drugačno ureditev stikov med udeleženci nepravdnega postopka.

Izrek

I. Pritožbi predlagatelja se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v 2. točki izreka spremeni, tako da se znesek 550,00 EUR nadomesti z zneskom 446,00 EUR.

II. V preostalem delu se pritožba predlagatelja kot neutemeljena zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog predlagatelja, s katerim je predlagal spremembo stikov, tako da se spremeni kraj predaje ml. sina, in sicer da predaja ne poteka več na igrišču v D., ampak pred vrtcem. Nadalje je sodišče prve stopnje odločilo, da je predlagatelj dolžna nasprotni udeleženki povrniti stroške nepravdnega postopka v višini 550,00 EUR v roku 15 dni od pravnomočnosti sklepa, po poteku roka z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sprejeto odločitev se pritožuje predlagatelj. Navaja, da sodišče ni odločalo v korist ml. sina in ni zasledovalo njegove največje koristi, kot izhaja iz zakona in Konvencije Združenih narodov o otrokovih pravicah ter predstavlja temeljno načelo v vseh postopkih pred sodiščem. S tem, ko je sodišče izdalo izpodbijani sklep, je ohranilo s sodno poravnavo določen kraj predaje otroka, in sicer igrišče v D., kar je zmotno, saj je predlagatelj ob predaji otroka nasprotni udeleženki na igrišču našel več igel, ki so ležale v neposredni bližini predaje otroka. Prav tako so v bližini bili policisti, vse pa je obremenjevalo otroka, katerega je dogodek močno zaznamoval. Sodišče je tudi neupravičeno zavrnilo predlog po imenovanju izvedenca klinične psihologije, ki bi lahko ocenil vpliv dogodka na otroka. Sodišče prve stopnje bi moralo po uradni dolžnosti ukreniti vse, da zavaruje pravice in interese otroka. Sicer pa se s spremembo kraja soglašata oba starša, čeprav z različnimi predlogi. Sodišče prve stopnje je tudi zmotno odločilo o stroških postopka, ko je odločalo po kriteriju uspeha v postopku. Predlaga, da sodišče druge stopnje izpodbijani sklep spremeni, tako da zahtevku ugodi z določitvijo drugega prevzemnega mesta, ki bo določen v največjo korist otroka in nasprotni udeleženki naložilo v plačilo celotne stroške postopka.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Sodišče druge stopnje je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih navedb in po uradni dolžnosti (350. člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku - v nadaljevanju ZNP-1).

5. Stranki predmetnega nepravdnega postopka sta starša ml. otroka - P.L.. V predmetnem postopku predlagatelj predlaga spremembo stikov dogovorjenih s sodno poravnavo dne 19. 4. 2018 v zadevi Okrožnega sodišča v Slovenj Gradcu IV P 124/2017, in sicer spremembo kraja predaje ml. sina, tako da sina preda po koncu stika namesto na igrišču v D., pred vrtcem. Predlog za spremembo stikov in spremembe kraja predaje so bili predmet obravnavanja sodišča prve stopnje I N 17/2019 z dne 7. 7. 20120 v zvezi s sklepom Višjega sodišča v Mariboru III Cp 622/2020 z dne 17. 9.2020, kjer je sodišče zaključilo, da ne obstajajo okoliščine, ki bi narekovale spremembo stikov in da je prevzemno mesto na igrišču D. povsem primerno. Sodišče prve stopnje je ponoven predlog po spremembi mesta predaje sina po končanem medtedenskem stiku in v času medletnih počitnic, ponovno kot neutemeljeno zavrnilo. Iz izpodbijanega sklepa izhaja, da predaja otroka poteka na igrišču v D., ki je velik športni kompleks, kjer je nogometno igrišče, košarkaško igrišče, otroško igrišče, igrišče za odbojko na mivki ter velik asfaltiran del pri brunarici. Tukaj imajo sedež razna društva, športna, kulturna, organizirane so otroške in športne prireditve, praznujejo se občinski prazniki. Predlagatelj predlaga spremembo stika iz razloga, ker je na ob predaji otroka materi, ki poteka na varnostni razdalji od 30 do 40 metrov od predlagatelja, na tleh našel narkomanske igle, zaradi česar je bil otrok travmatiziran, prav tako pa bi naj okrog igrišča krožil policijski avto in mu je predlagatelj pojasnil, da policija pride takrat, ko nekdo ni priden, sin pa je bil vznemirjen, pričel je jokati, saj je mislil, da so policisti prišli po njega, ker ni priden fantek. Predlagatelj je dogodek v zvezi z iglami, ki jih je zagledal sin, opisal kot travmatiziran za otroka, ker je otrok vpil „igle, igle“, sin pa je bil oddaljen 10 metrov od avtomobila matere. Sam pa je naredil tudi posnetek s telefonom.

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi zaslišanja predlagatelja in nasprotne udeleženke, ki je nasprotno izpovedala, da se je sin vedel čisto normalno, da ni bil vznemirjen, ne zaradi dogodka s policijsko patruljo, niti z dogodkom z iglami, zaključilo, da pogoji za mesto predaje sina od očeta k materi po stikih med tednom (v sredo oziroma v četrtek) ter spremembo mesta predaje sina med staršema v času medletnih počitnic, niso podani, saj za slednje ni potrebne podlage. S takšnim zaključkom soglaša tudi sodišče druge stopnje. Dolžnost staršev namreč je, da ob predaji otroka poskrbita za varno predajo otroka od enega starša k drugemu staršu, kot je zaključilo sodišče prve stopnje. Samo igrišče v D. pa ni kraj, kjer bi se izvajali stiki, ampak je zgolj mesto predaje, kjer sta prisotna oba starša. Sodišče prve stopnje je sledilo mnenju centra za socialno delo, ki je navedlo, da prehod otroka iz očetovega v mamin avtomobil ne predstavlja nevarnosti za otrokovo življenje in zdravje. Starša pa sta v primeru, da opazita nevarnost, dolžna poskrbeti za otroka in ga zaščititi.

7. Sodišče prve stopnje je v 12. točki obrazložitve nadalje zaključilo, da do težav pri predaji otroka prihajalo tako na domačen dvorišču kot tudi na nevtralnih krajih, in sicer zaradi konfliktnega odnosa med staršema ml. otroka. Takšen konflikten odnos med staršema pa obstaja še sedaj, zato je potrebno stike med ml. otrokom in očetom natančno določiti. Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da zgolj enkraten dogodek, ko so na mestu predaje bile na tleh videne igle, ne opravičuje pogojev za spremembo kraja predaje otroka oziroma drugačno ureditev stikov med udeleženci nepravdnega postopka. S takšnim stališčem sodišča prve stopnje v celoti soglaša tudi sodišče druge stopnje, ki pri tem zgolj dodaja, da ne vidi podlage za spremembo kraja predaje, ne glede na dejstvo, da se je s spremembo kraja strinjala tudi nasprotna udeleženka, saj je slednja zgolj omenila, da ne nasprotuje predaji pred osnovno šolo, nikakor pa se ni strinjala s predlogom predlagatelja, da se predaja opravlja pred vrtcem. Zato nima prav pritožba, da sodišče o predlogu nasprotne udeleženke, ki se zoper predmetni sklep niti ne pritožuje, ni odločalo. prav tako je sodišče prve stopnje pravilno zavrnilo dokazni predlog z izvedencem klinične psihologije, o čemer ima ustrezne razloge v 4. točki obrazložitve.

8. Glede na navedeno je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da ni podlage za poseg v sodno poravnavo z dne 19. 4. 2018 in da je treba v njej dogovorjeni režim stikov ohraniti. Zaradi omenjenega učinka sodne poravnave ne bis in idem in zaključka, da ne obstojijo spremenjene okoliščine, ki bi utemeljevale poseg v sodno poravnavo, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za spremembo dogovora med pravdnima strankama, sklenjenega s sodno poravnavo. Do spremembe dogovora bi lahko prišlo le z dogovorom oziroma v soglasju pravdnih strank. Slednjega pa v predmetnem postopku ni bilo, s tem pa pogojev za spremembo predajnega mesta ni, saj ne gre za takšne okoliščine, ki bi jih sodišče moralo upoštevati, zato je predlog predlagatelja utemeljeno zavrnilo in je sodišče druge stopnje izpodbijani sklep potrdilo (353. člen ZPP v zvezi z 2. točko 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

9. Sodišče prve stopnje je nadalje odločilo, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki povrniti stroške postopka. Sodišče druge stopnje soglaša z odločitvijo sodišča, da je predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki povrniti njej nastale stroške postopka, saj nasprotna udeleženka v ničemer ni dala povoda za sprožitev predmetnega postopka. Je pa sodišče prve stopnje zmotno priznalo nasprotni udeleženki nagrado za sestavo dveh odgovorov na predlog za izdajo začasnih odredb, saj bi nasprotna udeleženka lahko odgovor podala v eni vlogi, obe sta bili namreč vloženi 27. 10. 2020. Prav tako nasprotna udeleženka ni upravičena do nagrade za pregled listin in dokumentacije ter posveta s stranko, saj je slednja že zajete v nagradi za sestavo odgovora na predlog o spremembi stikov z dne 27. 1. 2020 (pravilno 27. 10. 2020) in v odgovoru na predlog za izdajo začasne odredbe z dne 27. 10. 2020. V ostalem so stroški nasprotne udeleženke pravilno priznani in je tako predlagatelj dolžan nasprotni udeleženki povrniti skupne stroške v višini kot izhaja iz izreka sklepa sodišča druge stopnje v skladu s 165. členom ZPP v zvezi s 154. členom ZPP, 40. členom ZNP-1 in 101. členom ZNP-1. 10. Pritožbenih stroškov predlagatelj ni priglasil, zato odločitev o njih odpade.