Jedro

Izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, zato ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu.

Izrek

Tožba se zavrže. Vsaka stranka trpi svoje stroške postopka.

Obrazložitev

Ministrstvo RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorat RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Območna enota Celje, Izpostava Mozirje, je 28. 6. 2011 izdalo sklep, št. 0611-239/2008, v izreku katerega je ugotovilo, da je odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, št. 0611-236/2008 z dne 25. 8. 2008, s katero se je A.A. prepovedala uporaba kmetijskega zemljišča na parc. št. 213 in 212/3 k.o. …, vrsta rabe travnik 5, v kakršenkoli drug namen kot za kmetijsko proizvodnjo in odredila vzpostavitev v prvotno stanje na kmetijskem zemljišču s prej navedenima parcelnima številkama na površini cca 1.600 m² tako, da se na to površino nasuje zemljina in zemljišče zatravi, postala izvršljiva 1. 2. 2011, zato se dovoljuje njena izvršba. Zavezanec je bil opozorjen, da v naknadnem roku, do 31. 8. 2011, izpolni naloženo obveznost iz prvega odstavka dispozitiva, ker bo sicer kot prisilno sredstvo uporabljena denarna kazen v znesku 500 EUR. Odločeno je bilo tudi, da pritožba zoper ta sklep ne zadrži njene izvršbe.

Odločitev temelji na ugotovitvi, da je kmetijska inšpekcija 22. 6. 2011 opravila kontrolni pregled in ugotovila, da zavezanec ni izvršil z odločbo št. 0611-326/2008 z dne 25. 8. 2008 odrejenih ukrepov, prav tako ni predložil dokazil o legalizaciji posega na parc. št. 213 in 212/3 k.o. …, zato je bilo treba na podlagi prvega odstavka 298. člena Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP) zagroziti, da bo, v kolikor se zavezanec ne bo ravnal po izvršljivi odločbi in ne bo do 31. 8. 2011 izpolnil naložene obveznosti, uporabljen prisilni ukrep.

Drugostopenjski upravni organ je odločitev prvostopenjskega upravnega organa potrdil. Skliceval se je na določbo prvega odstavka 298. člena ZUP in določbo prvega odstavka 292. člena ZUP. Na podlagi naslednje določbe je stranki pojasnil, da s pritožbo zoper sklep, v izvršilni zadevi ni mogoče izpodbijati ugotovljenega dejanskega stanja iz pravnomočne odločbe, zaradi česar je bilo treba pritožbo zoper izpodbijani sklep zavrniti. Pripomnil je tudi, da je bil rok za izpolnitev obveznosti podaljšan že dvakrat. Tožnik oporeka odločitvi prvostopenjskega upravnega organa in pojasnjuje, da bi izvršitev izpodbijanega upravnega akta imela zanj zelo hude posledice. Na zemljiščih, ki so predmet upravne izvršbe, tožnik kot samostojni podjetnik avtoprevozniške stroke, parkira svoja tovorna vozila, izvršitev odločbe pa bi pomenila, da svoje dejavnosti ne bi mogel več opravljati. Tožbo vlaga iz vseh razlogov po 27. členu Zakona o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) in sodišču predlaga, da po izvedbi predlaganih dokazov opravi glavno obravnavo in tožbi ugodi, izpodbijani akt odpravi in vrne zadevo prvostopenjskemu upravnemu organu v ponovni postopek. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožbo utemeljuje s podatkom, da je izpodbijani akt označen kot sklep, čeprav bi ob pravilni uporabi določbe prvega odstavka 290. člena ZUP moral biti izdan kot sklep o dovolitvi izvršbe. Navedena kršitev pomeni, da se ni ravnalo po pravilih postopka, zaradi česar je sklep nezakonit že iz tega razloga. V sklepu z dne 28. 6. 2011 je napačno povzet tudi izrek odločbe, ki se izvršuje. Takšna razlika v izrekih ni dopustna. Prav tako v pravnomočni odločbi z dne 25. 8. 2008 ni natančno določen način izvršitve in vzpostavitev prvotnega stanja, saj ni naveden obseg nasutja, višina nasutja, niti ni navedena površina, ki naj se zatravi, kar vse pomeni, da odločba ki se izvršuje, ni izvršljiva. Sklep je bil izdan v nasprotju z načelom smotrnosti. V obravnavani zadevi je namreč tožnik v upravni spis že vložil potrdilo Mestne občine Celje, Oddelek za okolje in prostor ter komunalo z dne 5. 7. 2011, v zvezi s spremembo namenske rabe na parcelah 213 in 212/3 obe k.o. …, ki so predmet izpodbijane odločbe. Gre za zemljišči, ki se nista intenzivno kmetijsko obdelovali, pripravljene pa so spremembe prostorskih aktov, ki se nanašajo na obe zemljišči, zato bi bilo smotrno, da se tožniku naloži primernejši, daljši rok za izpolnitev naložene obveznosti, zagrožena kazen v višini 500 EUR pa je pretirana. Tožnik predlaga, da se mu naloži primernejši daljši rok, vsaj do prve polovice prihodnjega leta, oziroma, da se kot zagrožena denarna kazen določi bistveno nižji znesek od sedanjega. Predlaga tudi povrnitev stroškov postopka.

Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni poslala.

K I. točki izreka: Sodišče je tožbo zavrglo iz naslednjih razlogov: V skladu z določbo prvega odstavka 2. člena ZUS-1, sodišče v upravnem sporu odloča le o zakonitosti tistih dokončnih upravnih aktov, s katerimi se posega v tožnikov pravni položaj, o zakonitosti drugih aktov pa le, če tako določa zakon. Upravni akt v smislu ZUS-1 je upravna odločba in drug javnopravni, enostranski, oblastveni posamični akt, izdan v okviru izvrševanja upravne funkcije, s katerim je organ odločil o pravici, obveznosti ali pravni koristi posameznika, pravne osebe ali druge osebe, ki je lahko stranka v postopku izdaje akta (drugi odstavek 2. člena ZUS-1). Navedeni določbi pomenita, da v upravnem sporu ni mogoče izpodbijati vsakega upravnega akta, ampak le tistega, ki vsebuje vsebinsko odločitev o materialnopravno določeni pravici, obveznosti ali pravni koristi tožnika, če pa gre za akte, ki pomenijo zgolj procesno odločitev, so ti lahko predmet presoje v upravnem sporu samo, če tako določa zakon.

Sodišče ugotavlja, da tožnik izpodbija sklep Ministrstva RS za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, Območna enota Celje, Izpostava Mozirje št. 0611-239/2008 z dne 28. 6. 2011, ki je po svoji naravi akt procesne narave. V obravnavani zadevi namreč tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, izdan na podlagi drugega odstavka 298. člena ZUP. Z izpodbijanim sklepom je bilo ugotovljeno, da je postala odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, št. 0611-236/2008 z dne 25. 8. 2008, izvršljiva 1. 2. 2011, zato je prvostopenjski organ dovolil njeno izvršbo in določil dodaten rok za izpolnitev obveznosti. S tako ugotovitvijo (in odločitvijo) ni posegel v nobeno pravico, obveznost ali pravno korist tožeče stranke. Ker vsebinsko odločitev o tožnikovi pravici, obveznosti in posledično pravni koristi vsebuje izvršilni naslov, odločba Inšpektorata RS za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano, št. 0611-236/2008 z dne 25. 8. 2008, ki je postala izvršljiva 1. 2. 2011, s katero je bila tožeči stranki naložena odprava nepravilnosti, se v tej odločbi navedena obveznost z izpodbijanim sklepom le prisilno izvršuje.

Tožnik v tožbi sicer zatrjuje, da sklep ni zakonit, ker že v samem poimenovanju ne navaja, da gre za sklep o dovolitvi izvršbe, vendar sodišče takega ugovora, ki ne temelji na pravilni interpretaciji določbe prvega odstavka 290. člena ZUP, ne more upoštevati. Prav tako v obravnavani zadevi, v kateri tožnik izpodbija sklep o dovolitvi izvršbe, ne more upoštevati ugovorov, ki se nanašajo na zakonitost in pravilnost odločbe št. 0611-236/2008 z dne 25. 8. 2008 ter ugovorov, ki se nanašajo na začet postopek spremembe namembnosti zemljišč parc. št. 213 in 212/3, obe k.o. ….

Ker po presoji sodišča izpodbijani sklep ni upravni akt v smislu prvega odstavka 2. člena ZUS-1 in tudi ne sklep iz drugega odstavka 5. člena ZUS-1, ga ni mogoče izpodbijati v upravnem sporu. Iz navedenega razloga je moralo sodišče tožbo zoper navedeni akt, na podlagi 4. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1, zavreči. K II. točki izreka: Tožnik je ob vložitvi odgovora na tožbo zahteval povrnitev stroškov postopka. Ker skladno z določbo četrtega odstavka 25. člena ZUS-1, trpi vsaka stranka svoje stroške postopka, če sodišče tožbo zavrne ali zavrže ali se postopek ustavi, je moralo sodišče tožnikov zahtevek za povrnitev stroškov postopka zavrniti.