Jedro

Za dan oddaje vloge je v povezavi z neporavnanimi obveznosti treba šteti dan, ko je bila vloga vnesena v sistem in ne dan obdelave vloge, saj le tak način omogoča pravno varnost vlagatelju, da lahko zadosti pogojem iz Odloka o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019.

Izrek

Tožbi se ugodi in se izpodbijana odločba Agencije RS za kmetijske trge in razvoj podeželja, št. 33006-97/2020/2 z dne 28. 10. 2020, odpravi ter se zadeva vrne istemu organu v ponovno odločanje.

Obrazložitev

_Potek upravnega postopka_

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo odločila, da se tožniku vloga za finančno pomoč, zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji, zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019, zavrne.

2. Tožnik je zoper navedeno odločbo podal pritožbo, v kateri je navedel, da je tožena stranka napačno ugotovila dejansko stanje ter napačno uporabila materialne predpise in tudi predpise postopka, saj je škoda na kmetijskem gospodarstvu nastala 11. 6. 2019, kar izhaja iz dokumenta ocene škode na kmetijskih kulturah in jo je ocenila občinska komisija za ocenjevanje škode po naravni nesreči, ki je podatke o nastali škodi vnesla tudi v aplikacijo AJDA. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Odloka o finančni pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v leto 2019 (v nadaljevanju Odlok), se za vlogo vlagatelja šteje obrazec 2.09, ki ga oškodovanec oziroma vlagatelj odda za prijavo škode in ga je tudi oddal iz tega naslova, pri čemer je občina kot pristojna navedeno vlogo prejela 10. 1. 2020, v aplikacijo AJDA pa jo je po navodilih Uprave RS za zaščito in reševanje vnesla 15. 1. 2020, medtem ko je tožena stranka bistveno kasneje, šele 15. 9. 2020 iz aplikacije AJDA črpala podatke o škodi po toči. Uporaba navedenega datuma se tožeči stranki zdi neutemeljena, saj ob oddani vlogi, torej od trenutka vnosa obrazca 2.09 v AJDO do trenutka prevzema podatkov iz AJDE s strani agencije, ni imela nobene pravne varnosti, glede na dejstvo, da je od trenutka vnosa do prevzema podatkov minilo skoraj tričetrt leta, in da so se v tem času zgodili tudi davčni dogodki. Glede navedenega razloga zavrnitve tožene stranke, ki je v odločbi navedla, da je imel vlagatelj neplačane davke v višji znesku od 50,00 EUR, pa je v pritožbi navedla, da je istočasno plačala preveč DDV-ja in je zato 1. 8. 2020 preko e-davkov predlagala predlog za preknjižbo s konta 62 - DDV na konto 85 - letni poračun dohodnine, in sicer za znesek 906,04 EUR, zaradi česar je bila prepričana, da je urejeno tudi doplačilo dohodnine za leto 2019, ki bi jo vlagatelj sicer moral doplačati dne 29. 7. 2020, pri čemer pa FURS prenosa med konti iz njemu neznanih razlogov ni izvedel. 3. Organ druge stopnje je predmetno pritožbo, z odločbo št. 33006-8/2021/6 z dne 9. 2. 2021, kot neutemeljeno zavrnil in navedel, da je Agencija pri presoji izpolnjevanja pogojev preverila tudi pogoje iz 4. točke 4. člena Odloka o neporavnanih obveznostih na dan 15. 9. 2020 tako, da je za ta podatek zaprosila Finančno upravo Republike Slovenije in na podlagi prejetega odgovora ugotovila, da je stranka, torej vlagatelj, na ta dan imel neporavnane zapadle obveznosti dajatve v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki presegajo 50,00 EUR iz tam navedenih razlogov - doplačila dohodnine. Iz obrazložitve izpodbijane odločbe organa druge stopnje še izhaja, da mora vlagatelj za pridobitev finančne pomoči po Odloku med drugim izpolnjevati pogoje, da ima lahko na dan oddaje vloge neporavnane zapadle obvezne dajatve v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki ne presega 50,00 EUR, pri čemer pa pri tožeči stranki ni bilo tako, zaradi česar je drugostopni organ štel, da je odločitev organa prve stopnje utemeljena in pravilna, zaradi česar je pritožbo zavrnil. _Tožbene navedbe_

4. Tožnik vlaga tožbo v predmetnem postopku zaradi kršitve pravil postopka, nepravilne ugotovitve dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava, pri čemer sodišču predlaga, da tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter jo nadomesti s svojo odločitvijo ali pa tožbi ugodi in izpodbijano odločbo odpravi ter zadevo z navodili za odločanje vrne v ponovno reševanje prvostopnemu organu. Tožeča stranka predlaga tudi, da sodišče odloči o povrnitvi vseh stroškov postopka, vključno s sodno takso.

5. Iz tožbenih navedb v nadaljevanju izhaja, da je tožnik kot vlagatelj, na podlagi Odloka, ki je določal pogoje za pridobitev finančne pomoči po toči v navedenem letu, podal pravočasno vlogo za priznanje nastale škode. Škoda je na njegovem kmetijskem gospodarstvu nastala dne 11. 6. 2019, kar izhaja iz dokumenta Ocena škode na kmetijskih kulturah in jo je ocenila občinska komisija za ocenjevanje škode po naravni nesreči, ki je podatke o nastali škodi tudi vnesla v aplikacijo AJDA.

6. V skladu s prvim odstavkom 7. člena Odloka se za vlogo vlagatelja šteje obrazec 2.09, ki ga je vlagatelj kot oškodovanec oddal za prijavo škode iz tega naslova in jo je občina kot pristojna tudi prejela 10. 1. 2020 in jo v aplikacijo AJDA po navodilih Uprave RS za zaščito in reševanje vnesla dne 15. 1. 2020. 7. Tožena stranka je bistveno kasneje, in sicer šele 15. 9. 2020 iz aplikacije AJDA črpala podatke o škodi po toči in šele takrat ugotavljala dejansko stanje, kar je skoraj 9 mesecev po tem, ko je bil obrazec 2.09, s katerim je tožnik prijavil škodo, vnešen v sistem AJDA. Stališče Agencije oziroma tožene stranke, da se za prevzem podatkov šteje, da bi naj po tretjem odstavku 7. člena Odloka predstavljal dan oddaje vloge šele za dan, ko Agencija prevzame podatke, tožnik nasprotuje, saj meni, da na dogodke, ki so nastopili od oddaje vloge pa do trenutka, ko je Agencija odločala oziroma prevzela podatke, ni imel možnosti vpliva ne na davčne dogodke zapadlih in neplačanih davkov, posledično pa tudi ne na dejansko stanje, ki ga je tožena stranka uporabila kot relevantnega, zaradi česar mu ni bila zagotovljena pravna varnost, saj je tožena stranka uporabila podatke o plačilu davkov po oddaji vloge in na način, da sam nanje ni mogel več vplivati. Pri navedenem pa tožnik še posebej izpostavlja, da v resnici davkov ni imel neplačanih, saj je imel na kontu DDV preplačilo tega davka v višini 906,04 EUR, še pred odločanjem tožene stranke, zaradi česar je tudi prosil pristojno finančno upravo, da se opravi preknjižba davkov pri FURS, o čemer je postavil posebni zahtevek za preknjižbo, na podlagi katerega je bil prepričan, da je urejeno tudi doplačilo dohodnine za leto 2019. 8. Tožnik tako nasprotuje upoštevanju in prevzemu podatkov o škodi in drugih podatkov pomembnih za odločanje s strani Agencije, šele z dnem 15. 9. 2020, saj je vlogo dejansko oddal 10. 1. 2020 in tako tudi ni imel možnosti vplivati ali tudi ne imeti informacije kdaj je tisti dan, ko Agencija prevzema podatke iz AJDE, in posledično tudi ne nikakršnega vpliva nanje. Po trenutku, ko je vlogo dejansko oddal namreč ni imel več vpliva na dejansko stanje, ki ga je kasneje ugotavljala Agencija. Tožnik meni, da takšno pojmovanje določbe tretjega odstavka 7. člena Odloka, da se za dan oddaje vloge šteje šele takrat, ko Agencija prevzame podatke iz AJDE, vlagateljem ne nudi pravne varnosti, saj mora Odlok predstavljati dejstvo, da se lahko sam kot vlagatelj zanese na podatke, ki so obstajali v trenutku oddaje vloge, ko je sam poznal vse okoliščine in ne na podatke, ki bi jih Agencija ugotavljala kasneje, na katere pa se sam ni imel nobenega vpliva.

_Navedbe tožene stranke_

9. Tožena stranka je podala odgovor na predmetno tožbo in prerekala vse tožbene navedbe kot neutemeljene iz razlogov, ki so že navedeni v izpodbijanih odločbah. Dodatno je navedla, da Odlok in njegov izpodbijani 7. člen ni protiustaven, pri čemer so bila pravila Odloka in določila pravočasno objavljena v Uradnem listu in je tako imel vlagatelj tudi možnost seznaniti se s predpisom, ki je bil objavljen.

10. Tožena stranka še izpostavlja, da je na svoji spletni strani dne 7. 9. 2020 objavila obvestilo o uveljavljanju pomoči, s pozivom vsem vlagateljem, da čim prej oziroma najkasneje do 11. 9. 2020 uredijo morebitne pomanjkljivosti, zaradi katerih ne bi izpolnjevali navedenih pogojev, kot so odprtje transakcijskega računa, ureditev vpisa kmetijskega gospodarstva v RKG in podobno, zaradi česar je organ po stališču tožene stranke zavezancem omogočil, da uredijo vse potrebno, da bodo izpolnjevali pogoje za izplačilo, česar pa v primeru, da bi se izpolnjevanje obrazca - ocena škode na kmetijskih kulturah štelo kot dan oddaje vloge ne bi moglo doseči. Tožena stranka vztraja, da v primerih naravnih nesreč (kot Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja) podatke vedno prejme s strani pristojnega organa, to je Uprave RS za zaščito in reševanje, ki je tudi pristojno za zbiranje podatkov, obdelavo le-teh ter vnos v aplikacijo AJDA, ki je nato tudi podlaga za naslednje nadaljnje postopke in dodeljevanje pomoči. Tožena stranka tako predlaga zavrnitev tožbenega zahtevka.

_Sodna presoja_

11. Tožba je utemeljena.

12. V predmetni zadevi med strankama ni sporno, da je tožnik pravočasno podal vlogo za povrnitev nastale škode po toči v letu 2019 (10. 1. 2020), da je škodo ocenila pristojna občinska komisija za ocenjevanje škode po naravni nesreči (11. 6. 2019), ter da je občina podatke o nastali škodi (ki jo je občina prejela 10. 1. 2020 na obrazcu 2.09, ko je vlagatelj oddal prijavo škode iz tega naslova), po navodilih Uprave RS za zaščito in reševanje, v skladu s prvim odstavkom 7. člena Odloka, 15. 1. 2020 vnesla v aplikacijo AJDA (izhaja tudi iz: "K_vhodi dokument 33006-97/2020/5").

13. Sporno v predmetni zadevi pa je, kdaj se šteje, da je Agencija (tožena stranka) prevzela podatke, in sicer ali na dan 15. 9. 2020 kot trdi Agencija, ali je treba šteti, da je predmetne podatke prevzela na dan 15. 1. 2020, ko je občina, po navodilih Uprave RS za zaščito in reševanje podatke o nastali škodi, dejansko vnesla v sistem aplikacije AJDA oziroma kateri dan šteje za datum prevzema podatkov. V predmetni zadevi je torej ključno kako šteti datum prevzema podatkov iz razloga, ker je na ta dan med drugim vezano tudi ugotavljanje plačila/neplačila finančnih obveznosti vlagatelja do države oziroma ali je upravičena negotovost vlagatelja, ki mu ne more biti znano, kdaj bo Agencija štela za datum prevzema podatkov, v smislu njegove pravne varnosti.

14. Agencija RS za kmetijske trge in razvoj podeželja je državni organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bil ustanovljen s sklepom Vlade RS, 7. 1. 1999. Navedeno pomeni, da navedeni organ preverja vsebinsko ustreznost prispelih vlog in zahtevkov, kar pomeni, da za vodenje postopka zanj veljajo določila Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), saj 1. člen navedenega zakona določa, da morajo po tem zakonu postopati upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti in nosilci javnih pooblastil, kadar v upravnih zadevah, neposredno uporabljajo predpise, odločajo o pravicah, obveznostih ali pravnih koristih posameznikov, pravnih oseb in drugih strank.

15. V konkretnem primeru gre za odločanje o pravici tožnika kot vlagatelja do sredstev finančne pomoči zaradi izpada pridelka v primarni kmetijski proizvodnji zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019. Postopek se tako začne na zahtevo stranke, saj najprej na njeno pobudo škodo ocenjuje pristojna občinska komisija, ki nato podatke predloži pristojni občini, ta pa jih na podlagi predvidenega obrazca vnese v aplikacijo AJDA.

16. V konkretnem primeru se je torej postopek za dodelitev sredstev začel na podlagi predloženega obrazca 2.09, ki ga je pristojna občina vnesla v sistem AJDA dne 15. 1. 2020, kar je med strankama nesporno. Skladno z določilom 127. člena ZUP je upravni postopek na zahtevo stranke uveden z dnem vložitve zahteve stranke.

17. Zakon o kmetijstvu (ZKme-1 - veljaven na dan izdaje odločbe organa prve stopnje - 28. 10. 2020), ima tudi posebni del ureditve upravnega postopka pod poglavjem IV "Posebna ureditev upravnega postopka" iz katerega izhaja, da lahko Vlada s predpisi določi1, da se vloge ali deli vlog, razen vlog za uveljavljanje pravic do pravnih sredstev, vlagajo le v elektronski obliki in podpišejo z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim digitalnim potrdilom. S predpisom ali javnim razpisom se lahko predpiše obrazec za vložitev vloge (30. člen ZKme-1).

18. V predmetnem poglavju navedenega zakona (ZKme-1), ni posebnih določil glede upoštevanja datuma sprejema vloge pri organu, če je vloga posredovana elektronsko, zaradi česar je treba v navedenem primeru, skladno z načelom subsidiarnosti, uporabiti določila drugega odstavka 3. člena ZUP2. 19. Glede vlaganja vlog pri organu, ki vodi postopek je v 63. členu ZUP določeno, da se vloga lahko vloži v fizični ali elektronski obliki. Vloga v elektronski obliki se vloži tako, da se pošlje po elektronski poti informacijskemu sistemu organa ali enotnemu informacijskemu sistemu za sprejem vlog, vročanje in obveščanje. Informacijski sistem vložniku samodejno potrdi prejem vloge (drugi odstavek 63. člena ZUP). Skladno z določilom tretjega odstavka 63. člena ZUP, se vloga lahko vloži tudi na predpisanem obrazcu (fizičnem ali elektronskem).

20. V predmetni zadevi, je bilo z Odlokom, ki ga je 3. 9. 2020 sprejela Vlada RS (torej po oddaji predmetne vloge v sistem Ajda), kot podzakonskim aktom, določeno, da je treba škodo zaradi neugodnih vremenskih razmer v letu 2019 na prizadetih območjih Slovenije vložiti na obrazcu za prijavo škode "Obrazec 2.09" (3. člen Odloka), pri čemer je s prvim odstavkom 7. člena Odloka določeno, da navedeni obrazec šteje za vlogo vlagatelja in s tretjim odstavkom istega člena, da se za dan oddaje vloge šteje datum prevzema podatkov na Agenciji Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja.

21. 4. člen Odloka, ki ga je tožena stranka uporabila pri svoji odločitvi kot materialno pravno podlago, določa pogoje za pridobitev sredstev, pri čemer so pogoji vezani na dan oddaje vloge.

22. Agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja, ki je zadolžena za prevzem vlog, je organ v sestavi Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in je sicer ustanovljena za opravljanje specializiranih strokovnih nalog, izvršilnih in razvojnih upravnih nalog, pri čemer usmeritve za delo organa v sestavi zagotavlja minister, ki ta organ tudi predstavlja pred državnim zborom in vlado, kar pomeni, da gre za državni organ, ki je vezan na veljavna zakonska določila in Ustavo RS, pri čemer je v upravnih postopkih dodelitve sredstev pomoči fizičnim in pravnim osebam prvostopenjski organ v postopku odločanja.

23. Četrti odstavek 9. člena Odloka pa tudi določa, da je Agencija pred izdajo odločb dolžna pri Finančnem uradu Republike Slovenije preveriti, ali ima vlagatelj na dan oddaje vloge neporavnane zapadle obvezne dajatve v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, v višini, ki ne presega 50 eurov.

24. Ob upoštevanju, da gre v danem primeru za Odlok, ki je podzakonski akt (sprejet celo po datumu oddaje vloge v sistem), in ki v 3. odstavku 7. člena določa, da se za dan oddaje vloge šteje datum prevzema podatkov na Agenciji RS za kmetijske trge iz elektronske zbirke (aplikacije) AJDA, sodišče šteje, da če se določba uporabi na način kot jo je uporabila tožena stranka, mogoče pritrditi tožeči stranki, da gre za protiustavno določbo (ki na dan oddaje vloge niti ni veljala), saj ni skladna z določili ZUP in tudi ne s pravili poštenega postopka, saj stranka na ta način nima pravne varnosti, ker ne ve, kateri datum (dan) je dejansko mogoče šteti dan oddaje vloge za povračilo škode. Pri navedenem pa sodišče pripominja, da glede na dejstvo, da je vloga vložena elektronsko v sistem, ki ga je vzpostavila država, ni mogoče navedene določbe niti tolmačiti v smislu, da šteje za dan oddane vloge šele dan, ko Agencija dejansko prične z delom 15. 9. 2020, saj vlagatelj na ta način nima nobene pravne varnosti, kot to upravičeno izpostavlja tožeča stranka v tožbi. Nenazadnje bi po takšnem tolmačenju tožene stranke potem na dan 15. 9. 2020 tudi bilo treba preveriti ali je stranka kot vlagatelj šele na ta dan v stečajnem postopku in ne na dan, ko je dejansko oddala vlogo v sistem AJDA, oziroma bi lahko šteli, da se vlagatelj lahko vpiše v Register kmetijskih gospodarstev vse do dne 15. 9. 2020 (torej na dan t. i. prevzema podatkov s strani Agencije, če se ta dan šteje za dan oddaje vloge) in ne na dejanski dan oddaje vloge. Določbe 4. člena Odloka, pa ni mogoče razlagati na način, da 2. in 3. točka prvega odstavka 4. člena veljata za dejanski dan oddaje vloge (15. 1. 2020), medtem ko bi glede poravnave zapadlih finančnih obveznosti za dan oddaje vloge šteli šele dan 15. 9. 2020, saj bi šlo znotraj istega določila (celo odstavka istega člena) Odloka, za različno tolmačenje dneva oddaje vloge.

25. Zaradi navedenega po stališču sodišča za agencijski prevzem podatkov ni mogoče šteti dneva, ko je Agencija o vlogi dejansko začela odločati (po njenem na dan prevzema podatkov), se pravi na dan 15. 9. 2020, temveč je za dan oddaje vloge (s tem tudi dan prevzema podatkov) mogoče šteti le dan, ko je bila škoda vpisana v sistem AJDA za prijavo škode, še posebej ob upoštevanju dejstva, da predmetni Odlok na dan oddaje vloge v sistem niti ni veljal, saj je Odlok stopil v veljavo šele 5. 9. 2020. Sistem AJDA3 je namreč državni informacijski sistem - aplikacija (voden pri Upravi za zaščito in reševanje) za vnašanje vlog za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih in za ocenjevanje škode na stvareh po naravnih nesrečah4, ki samodejno prenaša podatke v sistemu in tako ni potreben nek posebni prevzem podatkov, da bi bilo mogoče upravičiti, da šele dejanski dan začetka obdelave vlog s strani Agencije pomeni dan oddaje vloge. Obrazci za prijavo škode so dostopni na spletni strani Republika Slovenija gov.si. Med strankama je nesporno, da je bil obrazce 2.09 oddan na dan 15. 1. 2020 po predvidenem postopku, pravočasen in popoln. Ocena škode izhaja iz izpolnjenega obrazca 2.09, čas izpisa 18. 12. 2019 ob 9. 40 uri, vloga je bila oddana pristojni občinski komisiji, na občini Ptuj je bila prejeta 10. 1. 2020 in v sistem AJDA vnesena 15. 1. 2020 (datum ocene škode pa je dan 11. 6. 2019)

26. Pritrditi je namreč tožniku, da tolmačenje tožene stranke, da se za dan prevzema podatkov šteje šele dan, ko začne Agencija obdelovati vloge, ni šteti za pravilnega, saj z navedenim vlagatelj nima prav nobene pravne varnosti, glede vprašanja, kdaj je mogoče šteti dan za dan oddaje vloge, ki se od dneva dejanske oddaje vloge pa do dneva, ko organ odloča, lahko razteza nerazumno dolgo in je pritrditi tožniku, da nima vpliva na davčne dogodke, ki se v predmetnem času tudi dogodijo. Tožnik je namreč vlogo oddal dne 10. 1. 2020, občina pa je kot lokalna skupnost in pristojni organ, na podlagi ugotovitev komisij, vlogo vnesla v sistem AJDA, ki je sicer državni sistem za prijavo škod in je namenjen tovrstnemu oddajanju vlog, zaradi česar je za datum oddaje vloge treba upoštevati datum 15. 1. 2020 kot presečni datum.

27. Nenazadnje iz 7. člena Odloka (ki na dan oddaje vloge niti ni veljal) izhaja, da vlagatelj na dan oddaje vloge ne sme biti v stečajnem postopku, in da na dan oddaje vloge ne sme imeti neporavnanih davčnih obveznosti v višini nad 50,00 EUR. Zaradi navedenega je določilo 7. člena Odloka, kdaj se šteje dan oddaje vloge (tudi če bi Odlok veljal na dan 15. 1. 2020), tudi sicer treba tolmačiti smiselno, saj so vsi podatki, ki predstavljajo upravičenost dodelitve, vezani na dan oddaje vloge, ki pa ga ni mogoče šteti drugače, kot takrat, ko je bila vloga dejansko oddana kot popolna, pravočasna, vložena s strani upravičene osebe in dejansko oddana v državni elektronski sistem oziroma aplikacijo. Zgolj dan obdelave same vloge 15. 9. 2020, ki ga je Agencija štela kot dan prevzema podatkov, ni mogoče šele takrat šteti za dan oddaje vloge, saj na ta način vlagatelju ne omogoča nobene pravne varnosti in je takšno tolmačenje navedenega določila po oceni sodišča napačno, saj je v nasprotju z namenom zakona tako ZUP, kakor tudi ZKme-1 in tudi Odloka, ki je namenjen dodelitvi pomoči zaradi izpada pridelka in niti zaradi poziva vlagateljem na spletni strani tožene stranke, kot ga navaja tožena stranka, (ki bi ga bilo mogoče šteti zgolj kot dopolnitev vloge), ni mogoče šteti, da je bila vloga oddana šele na dan 15. 9. 2020. 28. V kolikor pa tožena stranka določilo, tretjega odstavka 7. člena Odloka uporablja na način, da za dan oddaje vloge šteje šele dan, ko je začela sama vloge dejansko obdelovati in tako šele ta dan šteje za datum prevzema vloge oziroma podatkov, je pa predmetna določba neustavna, saj vlagateljem ne omogoča pravne varnosti in tudi ne enakosti med njimi in je treba uporabiti institut exceptio illegalis, zaradi razlogov navedenih v zgornjem delu obrazložitve te sodbe.

_Glede neporavnanih obveznosti do FURS_

29. V zvezi z zgoraj navedenim, je tako treba za dan oddaje vloge v povezavi z neporavnanimi obveznostmi, šteti, dan ko je bila vloga vnesena v sistem, torej na dan 15. 1. 2020, saj le tak način omogoča pravno varnost vlagatelju, da lahko zadosti pogojem iz 4. člena Odloka, ki so bili sicer z obrazcem 2.09 postavljeni preden je začel predmetni Odlok veljati, saj gre za obrazec, ki je tudi sicer v veljavi za vsa tovrstna prijavljanja škode na območju Republike Slovenije.

30. Sodišče na tem mestu pripominja, da četudi bi bilo mogoče zapadle obveznosti šteti kot neporavnane in jih upoštevati na dan 15. 9. 2020, bi morala tožena stranka še pred izdajo odločbe o ugotovljenih dejstvih obvestiti vlagatelja (o dejanskem dolgu in na kateri presečni dan), da bi lahko morebitno neplačilo uredil, pri čemer glede na dejstvo, da gre za individualno vlogo vlagatelja, ni dovolj zgolj javno obvestilo na spletnih straneh tožene stranke, saj gre za individualno pravico posameznika in postopek, ki že teče na zahtevo stranke. Ravno zaradi navedenega, in _v dolžnosti vodenja poštenega postopka_, tudi znotraj upravnega postopanja državnega organa oziroma organa v sestavi, je bila (sicer po izdaji izpodbijane odločbe) spremenjena oziroma dodana tudi določba 35a. člena ZKme-15, ki po novem določa obveznost agencije, da vlagatelja v primeru neplačanih davčnih obveznosti pozove, da le te poravna v osmih dneh od vročitve poziva in za to predloži dokaze in šele, če vlagatelj naloženega ne izpolni, agencija vlogo za pridobitev sredstev zavrne.

31. Na podlagi navedenega je sodišče izpodbijano odločbo odpravilo in zadevo vrnilo organu v ponovno odločanje, pri čemer bo organ moral šteti dejansko stanje za pridobitev finančne pomoči, glede izpolnjevanja pogojev na dan oddaje vloge, kot to določata 3. in 4. točka 7. člena Odloka, ki jasno določata, da vlagatelj na dan oddaje vloge ne sme biti v osebnem stečaju in da na dan oddaje vloge ne sme imeti neporavnanih zapadlih obveznosti dajatev v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo. Tako bo moral organ najprej ugotoviti in določiti dan oddaje vloge, ki v predmetnem primeru zagotovo ni dan, ko je šele Agencija preverila izpolnjevanje pogoja, temveč ga je treba šteti za dan, ko je vlagatelj dejansko oddal popolno in pravočasno vlogo v sistem AJDA, saj gre za vlogo, ki je bila podana v okviru upravnega postopka, v okviru katerega pa je, skladno z določili ZUP, treba upoštevati določila o prejemu vloge pred organom odločanja, in se tako za datum prevzema podatkov ne more šteti dan, ko Agencija šele prične z delom, saj se podatki samodejno prenašajo iz sistema v sistem, na način kot je že zgoraj obrazloženo.

32. Sodišče je tako skladno s 64. členom Zakona o upravnem sporu (ZUS-19 tožbi ugodilo in zadevo vrnilo toženi stranki, ki je skladno s petim odstavkom 64. člena ZUS-1 vezano na pravno mnenje sodišča glede materialnega prava in na stališča sodišča, ki se tičejo samega postopka.

33. Sodišče je v predmetni zadevi odločalo brez glavne obravnave, saj je šlo zgolj za pravno vprašanje, glede na to, da dejansko stanje med strankama, torej dan vložitve oddaje vloge v sistem AJDA, kakor tudi dejstvo, da je imel tožnik preplačilo na strani DDV še pred odločitvijo tožene stranke, med strankama ni bilo sporno.

1 Vsi podzakonski akti, ki jih izda vlada kot izvršilna veja oblasti, morajo biti skladni z Ustavo RS in zakoni (Tretji odstavek 153. člena Ustave RS). 2 Drugi odstavek 3. člena ZUP: _Na upravnih področjih, za katera je z zakonom predpisan poseben upravni postopek, se postopa po določbah posebnega zakona. Po določbah tega zakona pa se postopa v vseh vprašanjih, ki niso urejena s posebnim zakonom._ 3 Namenjen za ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih in za ocenjevanje škode na stvareh po naravnih nesrečah, deluje v okviru Uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. 4 Iz Navodila za registracijo novega uporabnika - AJDA, september 2019,Uprave za zaščito in reševanje izhaja, da ko nastopi datum, s katerim morajo občinske komisije vloge oddati regijskim komisijam, sistem **samodejno prenese** vse ustrezne vloge v pristojnost regijskih komisij. Ko nastopi datum, s katerim morajo regijske komisije vloge oddati državni komisiji, sistem **samodejno prenese** vse ustrezne vloge v pristojnost državne komisije. Navedeno dokazuje, da so vsi podatki vneseni strani občin o navodilu Uprave za zaščito in reševanje, dejansko v informacijskem sistemu države in se avtomatsko prenašajo. Tudi prijavo v sistem odobri administrator sistema, ki sodi v polje Uprave za zaščito in reševanje (URSZR), ki je prav tako organ v sestavi, kar pomeni, da gre za državni informacijski sistem. 5 35a. člen: (1) Kadar mora upravičenec v skladu s predpisi iz 10., 11a. in 12. člena tega zakona za pridobitev sredstev iz ukrepov kmetijske politike izpolnjevati pogoj poravnanih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti v skladu z zakonom, ki ureja finančno upravo, ki jih izterjuje davčni organ v skladu s predpisi države, pri čemer vrednost teh neplačanih zapadlih obveznosti ne sme znašati 50 eurov ali več, davčni organ agenciji, na njeno zahtevo, v postopku odločanja, v skladu z zakonom, ki ureja davčni postopek, posreduje podatek o tem, ali ima upravičenec navedene obveznosti poravnane. Šteje se, da vlagatelj ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega stavka tudi, če nima predloženih vseh obračunov davčnih odtegljajev za dohodke iz delovnega razmerja v obdobju zadnjih petih let. (2) Vloga za uveljavljanje sredstev iz ukrepa kmetijske politike vsebuje obvestilo vlagatelju, da agencija v postopku obravnave vloge po uradni dolžnosti pridobi podatek o izpolnjevanju pogoja iz prejšnjega odstavka. (3) Če pogoj iz prvega odstavka tega člena ni izpolnjen, agencija vlagatelja pred odločitvijo pozove, da poravna zapadle neporavnane obveznosti iz prvega odstavka tega člena v osmih dneh od vročitve poziva in za to predloži dokaze. Če vlagatelj obveznosti iz prvega odstavka tega člena tudi v roku iz prejšnjega stavka ne izpolni oziroma za to ne predloži dokaza, agencija vlogo za pridobitev sredstev zavrne.