Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Sodišče nerazumljive in nepopolne tožbe ne more obravnavati. Če tožnik na poziv sodišča v smislu 1. odstavka 29. člena ZUS pomanjkljivosti v tožbi ne popravi in je sodišče ne more obravnavati, jo v smislu 2. odstavka 29. člena ZUS zavrže.
Pritožba se zavrne in se potrdi 1. točka sklepa Upravnega sodišča Republike Slovenije v Ljubljani, opr. št. U 690/2001-11 z dne 27.6.2001.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje pod 1.točko zavrglo tožnikovo tožbo na podlagi 2. odstavka 29. člena Zakona o upravnem sporu (ZUS), ker je bila nerazumljiva in nepopolna in je ni moglo obravnavati, pod 2.točko pa je tožnika oprostilo plačila sodnih taks. V obrazložitvi je sodišče prve stopnje navedlo, da je tožnik poslal sodišču vlogo, ki jo je imenoval "tožba - v upravnem sporu zoper nezakonito ravnanje uprave Ministrstva za pravosodje UIKS D. pri M.", ki jo je sodišče štelo kot tožbo v upravnem sporu. V njej je opisal razmerje v ZPKZ D. pri M. od leta 1989 in kronološko naštel ravnanja, s katerimi naj bi bile kršene njegove človekove pravice. Očita upravniku ZPKZ J.P. zlorabo uradnega položaja in pravic po 67. členu Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (ZIKS), ker je izdal odločbo o razvrstitvi tožnika v posebej varovan oddelek, kjer so slabše bivalne in higienske razmere, kot jih imajo drugi obsojenci. V tožbi se "pritožuje se zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja z dne 13.10.1999". Zatrjuje, da je bilo s posameznimi nezakonitostmi, posamičnimi akti in dejanji poseženo v njegove ustavne pravice v zaporu D. pri M. V predhodnem preizkusu tožbe je prvostopno sodišče ugotovilo, da tožnik ni navedel konkretno, kdo je tožena stranka, niti ni konkretiziral in preciziral, kateri izmed v tožbi navedenih državnih organov in uradnih oseb naj bi izdal kak sporni posamični akt ali izvršil sporno posamično dejanje, pri tem pa ni niti določno konkretiziral predmeta spora (posamičnega dejanja ali akta, s katerim se posega v njegove ustavne pravice), temveč v tožbi opisuje domnevno ravnanje več državnih organov in zavoda ter številnih poimensko navedenih uradnih oseb ter različnih državnih organov. Ker tožnikove vloge sodišče ni moglo obravnavati in jo je štelo kot nerazumljivo in nepopolno, je tožnika z dopisom z dne 6.6.2001 pozvalo, naj jo dopolni ter odpravi pomanjkljivosti ter navede vse, kar zahtevajo določbe 1., 3. in 4. odstavka 28. člena ZUS v zvezi z vsebino tožbe. Tožnik je na poziv sodišča poslal vlogo, ki jo je imenoval "dopolnjena tožba v upravnem sporu zoper sistematično nezakonito ravnanje Ministrstva za pravosodje UIKS D. pri M." in nato še vlogo, ki jo je poimenoval "S.C. ZPKZ D. pri M. - pritožba na Upravno sodišče RS zaradi sistematičnega nečloveškega in nehumanega ravnanja PVO delavcev do obsojenca". V obeh vlogah se je skliceval na navedeni poziv sodišča. Tudi po preizkusu navedenih pripravljalnih vlog sodišče prve stopnje ni našlo možnosti, da bi tožnikovo tožbo lahko obravnavalo. Zato je njegovo vlogo kot nerazumljivo in nepopolno tožbo na podlagi 2. odstavka 29. člena ZUS zavrglo.
Tožnik v pritožbi smiselno izpodbija 1.točko sklepa. Navaja, da je bila njegova vloga zavržena v njegovo škodo. Vse njegove navedbe so resnične in se sklicuje na Ustavo RS, po kateri ima vsakdo, ki je obdolžen kaznivega dejanja, zagotovljeno izvajanje dokazov v svojo korist. To pa mu je bilo onemogočeno, zato so mu bile grobo kršene vse pravice v zvezi z odrekom državljanstva Republike Slovenije po Zakonu o državljanstvu. Opisuje slabe razmere v Zavodu D. pri M., strog režim in nesmiselne represije proti zapornikom, ki so obsojeni na daljše in strožje zaporne kazni. V Zavodu Dob ne spoštujejo človekovih pravic in temeljnih svoboščin, uporablja se argument moči in represije ter grožnje zoper njega. V obravnavani sodni zadevi gre za načrtno montiran proces, brutalen napad na njegovo čast in dobro ime in poskus njegove kompromitacije. To pa je napad na demokracijo in zločin proti človeštvu in poskus njegove sistematične in načrtne kompromitacije po upravi Zavoda D. pri M., ki jo vodi J.P., ta pa posega v njegove ustavne pravice v Republiki Sloveniji. Zato meni, da je pritožba utemeljena.
Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.
Pritožba ni utemeljena.
Pri preizkusu izpodbijanega sklepa je pritožbeno sodišče ugotovilo, da je sodišče prve stopnje utemeljeno štelo, da tožnikova vloga - tožba ni razumljiva in da tožnik, kljub natančni in obrazloženi zahtevi ter pojasnilom, kako mora popraviti tožbo, te ni popravil v skladu z napotilom sodišča. Splošni pritožbeni očitki ne morejo v ničemer omajati pravilnih ugotovitev sodišča prve stopnje in zato ne morejo vplivati na drugačno odločitev, saj ZUS določa obvezne elemente, ki jih mora vsebovati vsaka tožba, da upravno sodišče o njej lahko meritorno odloči. V zahtevi za popravo oziroma dopolnitev tožbe je prvostopno sodišče tožnika izčrpno poučilo kako jo mora popraviti. Tožnik temu ni sledil, zato je izpodbijani sklep zakonit. Glede na to, da niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi 73. člena, v zvezi z 68. členom ZUS, kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijani del sklepa.