Jedro

Navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru objektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Tožnik je s prvo toženko in njenim možem v letu 1994 glede nepremičnin parc. št. 901/0, 902/0, 903/0, 904/0 in 153/0, vse k. o. ..., sklenil prodajno pogodbo in zanje plačal dogovorjeno kupnino. Nepremičnine so mu bile tudi izročene v posest. V zemljiško knjigo se ni vpisal kot lastnik, ker mu ni bilo izstavljeno zemljiškoknjižno dovolilo. V letu 2004 pa je prva toženka med drugim glede spornih nepremičnin sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju z drugo toženko (hčerjo), v korist katere je bila na spornih nepremičninah vknjižena prepoved odsvojitve in obremenitve. Tožnik toži na ugotovitev, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju, sklenjena med prvo in drugo toženko nična, saj naj bi bila druga toženka v slabi veri. Od prve toženke zahteva tudi izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega se bo lahko na spornih nepremičninah vpisal v zemljiško knjigo kot lastnik, od druge toženke pa izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bo dosegel izbris vknjižbe prepovedi odsvojitve in obremenitve, vknjižene v korist druge toženke. Podredno je tožnik na spornih nepremičninah zahteval tudi ugotovitev lastninske pravice na podlagi priposestvovanja.

2. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je pogodba o dosmrtnem preživljanju z dne 5. 3. 2004, sklenjena med tožencema, nična v delu, ki se nanaša na nepremičnine parc. št. 901/0, 902/0, 903/0, 904/0 in 153/0, vse k. o. ... Drugo toženko je zavezalo k izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila za izbris vknjižbe prepovedi odtujitve in obremenitve na navedenih parcelah, prvo toženko pa k izstavitvi zemljiškoknjižnega dovolila, na podlagi katerega bo tožnik na istih nepremičninah lahko vknjižil svojo lastninsko pravico. Tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnik lastnik navedenih nepremičnin, je zavrnilo.

3. Sodišče druge stopnje je pritožbi druge toženke delno ugodilo in sodbo prvostopenjskega sodišča spremenilo tako, da je ugotovitev ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju in zavezo toženk k izstavitvi ustreznih zemljiškoknjižnih dovolil omejilo le na del, ki se nanaša na nepremičnino parc. št. 153/0 k. o. ... Sicer je pritožbo druge toženke zavrnilo.

4. Predlog vlaga druga toženka, in sicer glede vprašanja, ali sklenitev novega zavezovalnega posla (odsvojitev) in prenos pridobljenih pravic odsvojitelja (tožnika R. R.) na novega pridobitelja (R. J.) upravičuje odsvojitelja za vložitev tožbe, katere predmet je razpolagalni pravni posel. 5. Predlog ni dovoljen.

6. Revizijo je mogoče dopustiti, če vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe presega 2.000,00 EUR in če ne presega 40.000,00 EUR (drugi in četrti odstavek 367. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP). Kadar se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Če tožeča stranka v tožbi uveljavlja več zahtevkov, ki imajo različno podlago, se vrednost spornega predmeta določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka (drugi odstavek 41. člena ZPP). Dovoljenost revizije se tako presoja glede vsakega zahtevka posebej.

7. V obravnavani zadevi gre za objektivno kumulacijo nedenarnih zahtevkov, ki se opirata na različno dejansko in pravno podlago. Zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zoper prvo toženko je namreč zahtevek za izpolnitev pogodbe, sklenjene med tožnikom in prvo toženko ter njenim možem v letu 1994, zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila zoper drugo toženko pa je po vsebini izbrisni zahtevek kot posledica ničnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju - tožnik z njim zahteva izbris prepovedi odsvojitve in obremenitve, vknjižene v korist druge toženke na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju. Skladno z drugim odstavkom 41. člena ZPP bi torej morali biti navedeni dve vrednosti spornega predmeta: ena za zahtevek, s katerim zahteva izpolnitev pogodbe od prve toženke, druga pa za povezana zahtevka za ugotovitev ničnosti pogodbe in „izbrisni“ zahtevek zoper drugo toženko.

8. Ker revizijsko sodišče ne more ugotavljati, ali je z navedeno vrednostjo spornega predmeta ocenjen prvi ali drugi tožbeni zahtevek in koliko odpade na vsakega od uveljavljenih zahtevkov, saj je trditveno in dokazno breme glede obstoja formalnih pogojev predloga za dopustitev revizije na predlagatelju, ima navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru objektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.(1) Predlog za dopustitev revizije tako ni dovoljen, zato ga je revizijsko sodišče na podlagi 377. člena ZPP zavrglo.

Op. št. (1): Prim. odločbe VS RS II Ips 346/2006 z dne 13. 7. 2006, II Ips 472/2005 z dne 14. 6. 2007, II Ips 449/2005 z dne 30. 8. 2007.