Jedro

Družbenikova pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo v zadevah družbe, katere družbenik je, je njegova individualna članska pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Ker gre za člansko pravico, mu je pravno varstvo zagotovljeno le, dokler je družbenik družbe. Navedeno pravno varstvo je namreč namenjeno družbenikovemu informiranju zaradi uresničitve njegove pravice do upravljanja družbe skladno z zakonom in družbeno pogodbo, uresničitve manjšinskih pravic in odločitve o tem, ali bo ostal družbenik družbe in nenazadnje tudi o prenehanju družbe. S prenehanjem članstva v družbi ta namen ne more biti več realiziran.

V primeru izključitve družbenika ostane družbeniku le še premoženjska pravica do izplačila ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi. To pa lahko izključeni družbenik uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku, v katerem je vrsta procesnih določb, s katerimi pritožnik lahko doseže predložitev listin bodisi za oblikovanje, bodisi za dokaz višine uveljavljanega tožbenega zahtevka.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Nasprotni udeleženec sam krije svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z uvodoma citiranim sklepom je prvostopenjsko sodišče zavrglo predlog A. A. za vpogled v listine plačilnega prometa nasprotnega udeleženca (I. točka izreka) in predlagatelju naložilo plačilo stroškov nasprotnega udeleženca v znesku 746,64 EUR v 15 dneh, v primeru zamude z zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka paricijskega roka dalje do plačila (II. točka izreka).

2. Zoper navedeni sklep se je pravočasno pritožil predlagatelj, uveljavljal je pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava in predlagal razveljavitev izpodbijanega sklepa oziroma njegovo spremembo tako, da bo njegovemu predlogu ugodeno.

3. V odgovoru na pritožbo je nasprotni udeleženec predlagal zavrnitev pritožbe kot neutemeljene.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Prvostopenjsko sodišče je zavrglo pritožnikov predlog za dovolitev vpogleda v listine plačilnega prometa družbe D. d. o. o. za obdobje od 19. 8. 2004 do 30. 9. 2015, ker po 512. in 513. členu ZGD-1 upravičenost do informacij in vpogleda v dokumentacijo družbe pripada le družbeniku družbe. Ugotovilo je, da je bil pritožnik s sodbo Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 44/2005 z dne 8. 4. 2016 v zvezi s sodbo Višjega sodišča v Ljubljani I Cpg 155/2018 z dne 15. 5. 2018 pravnomočno izključen kot družbenik iz družbe D. d. o. o. Na tej podlagi je zaključilo, da pritožnik po materialnem pravu nima procesne legitimacije za vložitev predloga.

6. Družbenikova pravica do informacij in vpogleda v dokumentacijo v zadevah družbe, katere družbenik je, je njegova individualna članska pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Ker gre za člansko pravico, mu je pravno varstvo zagotovljeno po 512. členu in 513. členu ZGD-1 le, dokler je družbenik družbe. Navedeno pravno varstvo je namreč namenjeno družbenikovemu informiranju zaradi uresničitve njegove pravice do upravljanja družbe skladno z zakonom in družbeno pogodbo, uresničitve manjšinskih pravic in odločitve o tem, ali bo ostal družbenik družbe in nenazadnje tudi o prenehanju družbe. S prenehanjem članstva v družbi ta namen ne more biti več realiziran. Pravna teorija zato bivšemu družbeniku odreka pravico do informacij in vpogleda po 512. in 513. členu ZGD-1 (mag. Peter Podgorelec, Informacijske pravice družbenikov, GV Založba, Ljubljana 2007, stran 33 in 34).

7. V primeru izključitve družbenika ostane družbeniku le še premoženjska pravica do izplačila ocenjene vrednosti njegovega poslovnega deleža po stanju ob izključitvi (šesti odstavek 502. člena ZGD-1). To pa lahko izključeni družbenik uveljavlja s tožbo v pravdnem postopku, v katerem je vrsta procesnih določb, s katerimi pritožnik lahko doseže predložitev listin bodisi za oblikovanje, bodisi za dokaz višine uveljavljanega tožbenega zahtevka.

8. Neutemeljeno pritožnik prvostopenjskemu sodišču očita zmotno uporabo materialnega prava s sklicevanjem na sklep Višjega sodišča v Ljubljani II Cpg 97/2000 z dne 17. 2. 2000. Iz navedene odločbe namreč izhaja, da je bila zadeva že v fazi izvršilnega postopka, tekočega na podlagi izvršilnega naslova (pravnomočne začasne odredbe) in pravnomočnega sklepa o izvršbi, izdanih v času, ko je bila upnica še družbenica dolžnika in ji je šele v teku izvršilnega postopka ta status prenehal. V odločbah Višjega sodišča v Celju II Cp 156/2017 in Višjega sodišča v Mariboru I Cpg 416/2012, na katerih prav tako pritožnik gradi svojo pravico do vpogleda v listine, pa se vprašanje pravice bivšega družbenika sploh ni izpostavilo.

9. Prvostopenjskemu sodišču pritožnik očita, da je svojo odločitev oprlo na vlogo nasprotne udeleženke, o kateri se predlagatelj ni imel možnosti predhodno opredeliti. Edino pravno relevantno dejstvo, ki ga je prvostopenjsko sodišče ugotovilo in je bilo odločilno za izdajo izpodbijanega sklepa, je bilo dejstvo, da je bil pritožnik pravnomočno izključen kot družbenik nasprotnega udeleženca po sodbi Okrožnega sodišča v Kranju I Pg 44/2005, ki je postala pravnomočna v letu 2018. Na to dejstvo se je pritožnik sam skliceval že v predlogu za dovolitev vpogleda v listine plačilnega prometa nasprotnega udeleženca, ki ga je sodišče prejelo 3. 7. 2020. Smiselno uveljavljana bistvena postopkovna kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1 zato ni podana.

10. Tako se izkaže, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo materialno pravo, ko je zaključilo, da ima pravico do informacij oziroma vpogleda v dokumentacijo družbe po 512. in 513. členu ZGD-1 le družbenik družbe. Ker pritožnik ni družbenik nasprotnega udeleženca, po materialnem pravu nima procesne legitimacije za uveljavljanje vloženega predloga. Prvostopenjsko sodišče je zato za izpodbijano odločitev imelo podlago v prvem odstavku 24. člena ZNP-1. 11. Povedanemu velja le še dodati, da je procesna predpostavka za sodno uveljavljanje družbenikove pravice do informacije in vpogleda po drugem odstavku 512. člena ZGD-1 odločitev družbenikov o poslovodjevi zavrnitvi družbenikove zahteve po informacijah in vpogledu (sodba Vrhovnega sodišča III Ips 30/2000). Pritožnik se je sicer v svojem predlogu skliceval na soglasje družbenikov na 31. skupščini nasprotnega udeleženca, izhajajočega iz zapisnika te skupščine kot priloge, ki pa ga ni predložil. Tako torej ni izkazal niti procesne predpostavke za sodno uveljavljanje pravice do informacij in vpogleda.

12. Pritožbeno sodišče je v zvezi z odločitvijo prvostopenjskega sodišča v I. točki izreka odgovorilo na tiste pritožbene navedbe, ki so bile odločilnega pomena (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

13. Ker so se pritožbeni razlogi izkazali za neutemeljene, izpodbijani sklep pa je v I. točki izreka uspešno prestal tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1), je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

14. Pritožbeno sodišče ne sprejema pritožbenih navedb, da nasprotni udeleženec ni bil pravilno zastopan v predmetnem postopku, v katerem ga je po pooblastilu M. P. zastopala Odvetniška pisarna Š. d. o. o., ker P. še nikoli ni pridobil upravičenj kot zakoniti zastopnik družbe D. d. o. o. Prvostopenjsko sodišče namreč ni imelo razlogov za sum v nepravilno zastopanje nasprotnega udeleženca v predmetnem postopku, saj je bil M. P. v tem času vpisan v sodni register kot zakoniti zastopnik nasprotnega udeleženca (in je kot tak še vedno vpisan tudi v teku pritožbenega postopka). Zaradi publicitetnih učinkov vpisa v sodni register (drugi odstavek 8. člena ZSReg) se namreč po objavi vpisa v sodni register v razmerju do tretjih šteje, da so te osebe upravičene za zastopanje subjekta vpisa, ne glede na morebitne pomanjkljivosti v postopku njihovega imenovanja.

15. Pritožnik s pritožbo izpodbija tudi sklep o stroških postopka. Meni, da odgovora, ki je bil v tem, da ni več družbenik, ni mogoče šteti za srednje zahtevnega, niti zanj ni bilo potrebno specialistično znanje, prav tako ni obrazloženo, kako je sodišče prišlo do zaključka, da gre za odgovor nasprotnemu udeležencu priznati 1000 točk. 16. V izpodbijanem sklepu je prvostopenjsko sodišče pojasnilo, da je o povračilu stroškov postopka odločilo na podlagi tretjega odstavka 40. člena ZNP-1, ker je predmetni postopek tekel izključno v interesu predlagatelja. Stroške pa je odmerilo po Odvetniški tarifi. Po tarifni številki 26/1 OT se v nepravdnem postopku po določbah zakona, ki ureja gospodarske družbe, za vlogo, s katero se uvede postopek in odgovor na to vlogo prizna nagrada v razponu od 300 do 2000 točk, upoštevaje merila iz 3. člena OT. Po 3. členu pa se storitve vrednotijo po naslednjih merilih: strokovna zahtevnost, odgovornost, vrednost obravnavanega predmeta, specialistično znanje, strokovno znanje s področja drugih strok, znanje tujih pravnih virov, uporaba tujega jezika, čas, potreben za izvršitev dela, število zastopanih oseb in druga merila, določena s to tarifo. Prvostopenjsko sodišče je pri presoji primernosti nagrade v višini 1000 točk pojasnilo, da je od navedenih meril upoštevalo srednjo strokovno zahtevnost zadeve, odgovornost ter porabo časa, potrebno specialistično znanje gospodarskega, v njegovem okviru pa posebej statusnega prava, in zastopanost ene osebe. Pritožbeno sodišče z upoštevanjem navedenih kriterijev kot relevantnih za odmero nagrade soglaša, kot tudi z višino nagrade. Pritožnik namreč neutemeljeno izpostavlja, da je bilo v obravnavanem primeru odločilno le vprašanje njegovega statusa družbenika. V predlogu je namreč zatrjeval vrsto dvomov v pravilnost knjiženja pričakovanih prilivov v obdobju med 19. 8. 2004 do 31. 12. 2016 iz pogodbenih razmerij s tretjimi osebami, dvom v pravilnost in verodostojnost računovodskih izkazov glede na to, da letnih poročil skupščina družbe ni obravnavala in dvom v pravilnost oblikovanja rezervnih skladov večstanovanjskih hiš ter dvom v postavke bilance stanja, zaradi česar naj bi se z zahtevanimi listinami omogočila sestava bilanc stanja na izbrane presečne datume ter posledično sestava in javna objava čistopisa družbene pogodbe na datum 31. 12. 2004 kot je bilo predvideno v programu prestrukturiranja družbenega podjetja v gospodarsko družbo za specializirane storitve in produkte. Izdelane bilance stanja pa bodo tudi podlaga za zaključek postopkov sodne izključitve predlagatelja, opredeljenih v 502. členu ZGD-1. 17. Vse navedeno je terjalo tudi obsežnejši odgovor nasprotnega udeleženca, saj ni mogel vedeti, katera dejstva bo sodišče obravnavalo kot odločilna. Pritožbeno sodišče zato ocenjuje, da je prvostopenjsko sodišče pravilno upoštevalo merila iz 3. člena OT in nagrado za odgovor nasprotnega udeleženca glede na ta merila pravilno ovrednotilo na 1000 točk. 18. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče tudi v tem delu zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1) potem, ko je uspešno prestal tudi materialnopravni preizkus po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP v zvezi z 42. členom ZNP-1).

19. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 165. člena v zvezi s 155. členom ZPP. Ker je nasprotni udeleženec v odgovoru na pritožbo zgolj ponavljal svoja stališča, ki jih je predstavil že v prvostopenjskem postopku, njegovih priglašenih stroškov odgovora na pritožbo pritožbeno sodišče ni upoštevalo kot potrebnih stroškov, saj z odgovorom ni prispeval k rešitvi zadeve. Zato je odločilo, da jih je nasprotni udeleženec dolžan nositi sam.