Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Tožeči stranki, ki je uveljavljala lastninsko pravico s priposestvovanjem, je dolžna tožena stranka - država povrniti stroške postopka glede na uspeh v pravdi. Tožba je bila potrebna, ker tožena stranka ni izstavila zemljiškoknjižne listine, brez sodelovanja tožene stranke pa tožeča stranka ni mogla izposlovati vpisa svoje lastninske pravice na sporni parceli na svoje ime. Člen 157 ZPP v takem primeru ne pride v poštev.
Pritožba se zavrne in odločitev o stroških postopka potrdi .
Prvostopno sodišče je v sodbi z dne 25.8.1999 ugotovilo, da sta tožnika lastnika nepremičnine, ki so jo že njuni pravdni predniki pridobili na podlagi priposestvovanja in zato naložilo toženi stranki izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine, na podlagi katere bo mogoče vpisati v zemljiški knjigi lastninsko pravico pri navedeni nepremičnini na njuno ime, na vsakega do 1/2. Glede na uspeh tožeče stranke v postopku pa je še odločilo, da je tožena stranka dolžna tožečima plačati pravdne stroške v višini 87.283,00 SIT s pripadajočimi zakonitimi zamudnimi obrestmi.
Zoper odločitev o stroških postopka se pritožuje tožena stranka po državnem pravobranilstvu. Meni, da odločitev o stroških postopka, ki upošteva uspeh strank, ni pravilna. Sporna parcela je bila namreč vpisana na toženo stranko pri obnovi zemljiške knjige. Ob upoštevanju pravnih pravil o obnovi zemljiške knjige pa bi tožeča stranka že tedaj lahko ugovarjala novemu zemljiškoknjižnemu stanju. V podobnih primerih so sodišča že odločala, da vsaka stranka nosi svoje stroške postopka. Sicer pa v konkretni zadevi tožeča stranka ob obnovi zemljiške knjige niti ni bila vknjižena pri parc. št. 2640/2 k.o. M., ki po podatkih nove zemljiške knjige ustreza sporni parceli št. 1539 k.o. V. Svojo lastninsko pravico je dokazovala s priposestvovanjem pred prihodom te parcele v državno last. Ob takem stanju stvari pa je jasno, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo in zato v nobenem primeru ne bi smela biti obsojena na plačilo stroškov postopka tožeče stranke. Sklicuje se na uporabo 157. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki ga je v drugih podobnih zadevah že uporabilo višje sodišče. Predlaga, da se izpodbijani del odločbe spremeni tako, da se stroškovni del zahtevka zoper toženo stranko zavrne.
Pritožba ni utemeljena.
Po oceni pritožbenega sodišča 157. člen ZPP/1999 v obravnavanem primeru ne pride v poštev. Navedeno določilo namreč predstavlja podlago za odločitev o stroških postopka ne glede na uspeh strank le v primeru, kadar tožena stranka ni dala povoda za tožbo in je hkrati tudi pripoznala tožbeni zahtevek že v odgovoru na tožbo oziroma na glavni obravnavi, preden se je spustila v obravnavanje glavne stvari.
V takem primeru mora toženi stranki povrniti pravdne stroške tožeča stranka. Iz spisovnih podatkov v obravnavani zadevi pa je razvidno, da je bila tožba potrebna, ker tožena stranka ni izstavila zemljiškoknjižne listine, brez sodelovanja tožene stranke pa tožeča stranka ni mogla izposlovati vpisa svoje lastninske pravice na sporni parceli na svoje ime. Prav zato, ker je tožena stranka utemeljenost tožbenega zahtevka zavračala, je sodišče v zadevi izpeljalo dva naroka, na katerih je izvajalo dokazni postopek.
Glede na to, da tožena stranka v pritožbi navaja, da tudi pred obnovo zemljiške knjige tožeča stranka ni bila vpisana kot lastnica pri parc. št. 2640/2 k.o. M., ki po podatkih nove zemljiške knjige odgovarja sporni parceli št. 1539 k.o. V., pa za presojo pravilnosti odločitve o stroških postopka ni odločilna morebitna opustitev sodelovanja pravnih prednikov tožeče stranke v postopku obnove zemljiške knjige.
Pritožbeno sodišče je zato zavrnilo pritožbo kot neutemeljeno in potrdilo odločitev o stroških postopka, kot jo je sprejelo prvostopno sodišče (2. točka 365. člena ZPP).