Jedro

Zdravljenje je zaključeno, če so pri zavarovancu ugotovljene takšne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije, in da gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja. Če gre pri tožniku za takšno dokončno zdravstveno stanje ali, da je pri njem potrebno še nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, v postopku ni bilo ugotovljeno, zaključek, da zaradi neopravljenih preiskav in posledično neizkazanega zdravstvenega stanja z izvidi, pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, pa je zato preuranjen.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožnikov tožbeni zahtevek, da se odpravi odločba tožene stranke št. ... z dne 26. 7. 2016 in odločba št. ... z dne 7. 3. 2016 ter da se ga razvrsti v I. kategorijo invalidnosti in se mu prizna pravica do invalidske pokojnine.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložil tožnik zaradi nepopolno in nepravilno ugotovljenega dejanskega stanja in nepravilne uporabe materialnega prava. Opisuje potek postopkov in navaja, da ne priznava nobene od odločb, ker je zavrnjena njegova zahteva za razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti od 6. 2. 2014 dalje. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo tožencu in odločilo, da ni invalid I. kategorije invalidnosti in da nima pravice do invalidske pokojnine. V odgovoru na tožbo je toženec navajal, da je invalid III. kategorije od 14. 10. 2010 dalje. Ni mu jasno, kako je možno, da se mu od leta 2010 dalje zdravstveno stanje ni v ničemer poslabšalo. Meni, da se mu je njegova bolezen od leta 2010 do 2014 poslabšala in napredovala. Predlaga razveljavitev sodbe.

3. Pritožba je utemeljena.

4. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju: ZPP) pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava nepopolno in nepravilno ugotovilo dejansko stanje.

5. V tem postopku je sodišče prve stopnje v skladu z določbo 81. člena v zvezi s 63. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (Ur. l. RS, št. 2/2004 in 10/2004, v nadaljevanju: ZDSS-1) presojalo pravilnost in zakonitost dokončne odločbe toženca št. ... z dne 26. 7. 2016, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo, vloženo zoper prvostopno odločbo št. ... z dne 7. 3. 2016. S slednjo je toženec odločil, da je tožnik invalid III. kategorije invalidnosti od 20. 7. 2009 dalje in da nima pravice do invalidske pokojnine z obrazložitvijo, da je po mnenju invalidske komisije prve stopnje v Ljubljani z dne 1. 3. 2016 pri njem od 20. 7. 2009 in še nadalje zaradi posledic bolezni podana III. kategorija invalidnosti, da pa so pri njem potrebni nadaljnje zdravljenje ali ukrepi rehabilitacije, ki lahko vplivajo na spremembe v zdravstvenem stanju.

6. Takšni odločbi je sodišče prve stopnje štelo za pravilni in zakoniti in tožnikov tožbeni zahtevek zavrnilo. Sodišče prve stopnje je svojo odločitev oprlo na v predsodnem postopku podano mnenje invalidske komisije druge stopnje, ki je dne 18. 7. 2016, enako kot pred tem invalidska komisija prve stopnje v Ljubljani dne 1. 3. 2016 menila, da je za drugačno oceno invalidnosti potrebno predložiti nove izvide neinvazivnih preiskav srca (CEM, UZ) in novi izvid o vodenju in zdravljenju sladkorne bolezni. Ugotovilo je, da je invalidska komisija druge stopnje mnenje podala po pregledu vse razpoložljive medicinske dokumentacije in da je v mnenju razumljivo strokovno pojasnila, da zaradi še neopravljenih preiskav in predloženih izvidov o funkcionalni diagnostiki srca in izvidov o vodenju in zdravljenju sladkorne bolezni, še ni mogoče podati dokončne ocene o delazmožnosti. Hkrati je zavzelo stališče, da zaradi poteka časa od zadnje ocene tožnikove delazmožnosti, še ni mogoče zaključiti, da je prišlo pri njem do poslabšanja zdravstvenega stanja.

7. Takšnemu stališču sodišča prve stopnje se pritožbeno sodišče v celoti pridružuje. Zgolj zaradi poteka časa od predhodne ugotovitve delazmožnosti tudi po stališču pritožbenega sodišča še ni mogoče zaključiti, da je prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Vendar pa v konkretnem primeru tudi ni mogoče šteti, da zdravljenje ni zaključeno zgolj zaradi tega, če niso opravljene posamezne preiskave in predloženi določeni izvidi. Če že, potem je to kvečjemu vprašanje, če je medicinska dokumentacija za oceno delazmožnosti popolna. Vendar v konkretnem primeru vprašanje, ali je dokumentacija popolna, sploh ni bilo sporno, saj je toženec, ker je zadevo vsebinsko obravnaval, očitno štel, da je dokumentacija popolna.

8. Zdravljenje v najširšem smislu obsega tudi diagnosticiranje bolezni, ki pa sama po sebi v postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, nima odločilnega pomena. V postopku za uveljavljanje pravic iz invalidskega zavarovanja, je vprašanje obstoja invalidnosti ter s tem v zvezi vprašanje zaključenega zdravljenje, potrebno presojati v okviru določbe 63. člena Zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju (Ur. l. RS, št. 96/2012 s spremembami, v nadaljevanju: ZPIZ-2). Po prvem odstavku citirane določbe je invalidnost podana, če se zaradi sprememb v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in so ugotovljene v skladu s tem zakonom, zavarovancu zmanjša zmožnost za zagotovitev oziroma ohranitev delovnega mesta oziroma za poklicno napredovanje.

9. Glede na citirano določbo to pomeni, da je zdravljenje zaključeno, če so pri zavarovancu ugotovljene takšne spremembe v zdravstvenem stanju, ki jih ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije in da gre torej za takšno dokončno stanje, pri katerem kljub zdravljenju ni mogoče pričakovati izboljšanja zdravstvenega stanja. Če gre pri tožniku za takšno dokončno zdravstveno stanje ali, da je pri njem potrebno še nadaljnje zdravljenje ali ukrepi medicinske rehabilitacije, v postopku ni bilo ugotovljeno, zaključek, da zaradi neopravljenih preiskav in posledično neizkazanega zdravstvenega stanja z izvidi, pri tožniku zdravljenje še ni zaključeno, pa je zato najmanj preuranjen.

10. Ker je v obravnavani zadevi sporno vprašanje, ali je pri tožniku prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja in posledično do I. kategorije invalidnosti, ki jo tožnik uveljavlja, je primarno vprašanje, ali se lahko poda oceno tožnikove delazmožnosti na podlagi predložene dokumentacije in v njej izkazanega zdravstvenega stanja. Tako slednje vprašanje, kot vprašanje poslabšanja zdravstvenega stanja, predstavljata izključno strokovno medicinsko vprašanje, ki ga je v postopku potrebno ustrezno razčistiti.

11. Sodišče prve stopnje je v celoti sledilo mnenjem invalidskih komisij in zaradi neopravljenih preiskav ter nepredloženih izvidov enako kot toženec štelo, da zdravljenje še ni zaključeno, ne da bi glede na stališče, ki ga je zavzelo ustavno sodišče Republike Slovenije v odločbi št. Up-233/15-17 z dne 19. 10. 2017 in dejstvo, da samo nima potrebnega strokovno medicinskega znanja, vprašanje poslabšanja zdravstvenega stanja, tožnikove delazmožnosti in obstoja I. kategorije invalidnosti na podlagi zdravstvenega stanja, ki ga je podrobno povzelo, razčiščevalo z nepristranskim sodnim izvedencem.

12. Zaradi odprave ugotovljenih pomanjkljivosti, bo sodišče prve stopnje v sodnem postopku pridobilo izvedensko mnenje ustreznega sodnega izvedenca, da bo ob upoštevanju določbe 63. člena ZPIZ-2 odgovoril na vsa zgoraj izpostavljena vprašanja. Torej na podlagi predložene dokumentacije, ali gre pri tožniku za dokončno zdravstveno stanje in ni mogoče pričakovati izboljšanja oziroma sprememb v zdravstvenem stanju ni mogoče odpraviti z zdravljenjem ali ukrepi medicinske rehabilitacije. V tem primeru bo ocenil, ali pri tožniku še obstoji preostala delazmožnost ali ne ali pa gre pri njem za nastop popolne nezmožnosti za delo, od katerega datuma in iz katerega vzroka. V nasprotnem primeru pa bo podrobno obrazložil, iz katerih razlogov ocenjuje, da zdravljenje pri tožniku še ni zaključeno, kakšno je to zdravljenje in ukrepi medicinske rehabilitacije, s katerimi je mogoče odpraviti tožnikove spremembe v zdravstvenem stanju. Sodišče prve stopnje bo sodnega izvedenca zaprosilo, da tožnika tudi osebno pregleda in se na ta način prepriča, kakšno je njegovo dejansko zdravstveno stanje. Po tako dopolnjenem postopku, potem, ko bo tožniku predložilo izvedensko mnenje, da se o njem izjasni in če bo ocenilo, da ni več odprtih vprašanj in dvomov v objektivnost podanega mnenja, bo ponovno odločilo o tožnikovem tožbenem zahtevku in presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca.

13. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče skladno z določbo 355. člena ZPP tožnikovi pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

PRAVNI POUK: Zoper ta sklep je dovoljena pritožba iz razlogov, določenih v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Sklep se sme izpodbijati samo iz razloga, da je sodišče druge stopnje razveljavilo odločbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo v novo sojenje, čeprav bi kršitve postopka glede na njeno naravo lahko samo odpravilo (prvi in drugi odstavek 347. člena ZPP) ali bi glede na naravo stvari in okoliščine primera lahko samo dopolnilo postopek oziroma odpravilo pomanjkljivosti (prvi odstavek 355. člena ZPP) ali če bi moralo samo opraviti novo sojenje (drugi odstavek 354. člena in drugi odstavek 355. člena ZPP).

Pritožba se lahko vloži v 15 dneh od vročitve prepisa sklepa pri sodišču prve stopnje v zadostnem številu izvodov za sodišče in nasprotno stranko, o njej bo odločalo Vrhovno sodišče Republike Slovenije. Če se pošlje pritožba po pošti priporočeno ali brzojavno, se šteje dan oddaje na pošto za dan izročitve sodišču, na katero je naslovljena. Pritožba mora obsegati navedbo sklepa zoper katerega se vlaga, izjavo da se izpodbija, pritožbene razloge in podpis pritožnika. Če pritožba ni razumljiva in ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, jo sodišče zavrže, ne da bi pozivalo vložnika, naj jo popravi ali dopolni. Ob vložitvi pritožbe mora biti plačana sodna taksa, če je predpisana. Če ta ni plačana niti v roku, ki ga določi sodišče v nalogu za njeno plačilo in tudi niso izpolnjeni pogoji za njeno oprostitev, odlog ali obročno plačilo, se šteje, da je pritožba umaknjena. Če pritožbo vloži pooblaščenec, je ta lahko samo odvetnik ali druga oseba, ki je opravila pravniški državni izpit.