Jedro

Dvom v objektivno nepristranskost ne more biti utemeljen zgolj z dejstvom, da imata sodišči prve in druge stopnje sedež na istem naslovu in da se zaradi tega sodniki med seboj poznajo.

Izrek

Predlog za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča se zavrne.

Obrazložitev

1. Predlagatelj stečajnega postopka hkrati s pritožbo zoper sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani St 2048/2008 z dne 12. 2. 2009 o zavrnitvi predloga za uvedbo stečaja in razveljavitvi začasne odredbe predlaga določitev drugega stvarno pristojnega sodišča, ki naj odloči o pritožbi.

2. Predlog utemeljuje s tem, da je o delu stečajne sodnice, ki je izdala izpodbijani sklep, in o delu predsednika Okrožnega sodišča v Ljubljani sprožen postopek službenega nadzora. Postopek naj bi na predlog ministra za pravosodje opravilo Višje sodišče v Ljubljani, ki je pristojno tudi za odločitev o pritožbi. Zaradi take dvojne vloge Višjega sodišča v Ljubljani naj bi bil, po mnenju predlagatelja, podan dvom v njegovo objektivno nepristranskost. Nepristranskost naj bi bila ogrožena tudi zaradi tega, ker se sodnica, ki je vodila postopek na prvi stopnji in višji sodniki med seboj osebno poznajo, saj delajo na istem naslovu. Zakoniti zastopnik dolžnika A. A. in njihova pravna zastopnica sta stečajna upravitelja v večih stečajnih zadevah, ki se vodijo pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani, zato naj bi se osebno poznala tudi s sodnico, ki je izdala izpodbijani sklep. Prav zaradi tega naj bi bila pristojnost Okrožnega sodišča v interesu dolžnika, ki je tudi dosegel prenos pristojnosti z Okrožnega sodišča v Novi Gorici (o predlogu je odločilo Vrhovno sodišče s sklepom III R 25/2008 z dne 4. 11. 2008).

3. Po določbi 67. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko Vrhovno sodišče na predlog stranke ali pristojnega sodišča določi drugo stvarno pristojno sodišče, da postopa v zadevi, če je očitno, da se bo tako laže opravil postopek, ali če so za to drugi tehtni razlogi. Drug tehten razlog je lahko tudi zahteva po objektivni nepristranskosti sodišča, vendar navedbe v predlogu ne dajejo podlage za takšno ugotovitev.

4. Dejstvo, da Višje sodišče v Ljubljani opravlja nadzor nad delom razpravljajoče sodnice in predsednika Okrožnega sodišča, bi bil lahko le razlog za izločitev konkretnega sodnika, ki bi sodeloval tako pri odločanju o pritožbi, kakor tudi pri odločanju o nadzoru nad delom sodnikov. Nikakor pa ni zaradi tega mogoče govoriti o objektivni nepristranskosti celotnega Višjega sodišča v Ljubljani.

5. Dvom v objektivno nepristranskost prav tako ne more biti utemeljen zgolj z dejstvom, da imata sodišči prve in druge stopnje sedež na istem naslovu in da se zaradi tega sodniki med seboj poznajo. Poznanstvo med sodniki še ne pomeni, da zaradi tega sodniki ne bi mogli neobremenjeno odločati o zadevi. Pomembno je, da sodniki niso v povezavi s katero od strank v postopku, zaradi česar bi se utegnil ustvariti vtis, da dajejo tej stranki prednost in so zato pristranski. Takšni so primeri iz sodne prakse, na katere se sklicuje predlagatelj.

6. Zatrjevano poznanstvo zakonitega zastopnika in odvetnice dolžnika s sodnico, ki je vodila konkretni postopek na prvi stopnji, bi lahko bil kvečjemu razlog za izločitev te sodnice. Nikakor pa ne predstavlja razloga za delegacijo pristojnosti s pritožbenega sodišča. Morebitne nepravilnosti, do katerih naj bi prišlo v postopku na prvi stopnji lahko stranka uveljavlja z zakonsko predvidenimi pravnimi sredstvi, postopek za prenos pristojnosti pa ni namenjen preverjanju pravilnosti postopanja in odločanja sodišča, kar toliko bolj velja za druge sodne postopke, ki jih omenja predlagatelj.

7. Prenos sedeža dolžnika ni vplival na to, da je v konkretni zadevi prišlo do prenosa pristojnosti iz Okrožnega sodišča v Novi Gorici. Razlogi za delegacijo so natančneje pojasnjeni v sklepu Vrhovnega sodišča III R 25/2008 z dne 4. 11. 2008. Poleg tega so navedbe v zvezi s prenosom sedeža nanašajo na pristojnost sodišča prve stopnje (Okrožnega sodišča v Ljubljani), predlagatelj pa v konkretnem primeru predlaga delegacijo pristojnosti višjega sodišča. 8. Ker predlog za delegacijo ne vsebuje konkretnejših razlogov, ki bi utemeljevali določitev drugega stvarno pristojnega sodišča po 67. členu ZPP, ga je Vrhovno sodišče kot neutemeljenega zavrnilo.