Jedro

Če je ugodeno predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, je za odločitev o separatnih stroških odločilno, kdo je zamudo povzročil in kateri upravičeni stroški so nastali nasprotni stranki zaradi te zamude.

Izrek

Pritožbi se delno ugodi in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani 2. točki izreka spremeni tako, da glasi: Tožeča stranka je dolžna toženima strankama v roku 15 dni povrniti separatne stroške v višini 13.530,00 SIT z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 27.8.2003 do plačila.

V preostalem delu se pritožba zavrne in se sklep sodišča prve stopnje v izpodbijani točki 3. izreka potrdi.

Toženi stranki nosita sami svoje stroške odgovora na pritožbo zoper sklep.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom v postopku odločanja o predlogu za vrnitev v prejšnje stanje, predlogu tožeče stranke ugodilo (1. točka izreka) in med postopkom odločilo o priglašenih separatnih stroških. V 2. točki izreka je stroške v višini 91.824,48 SIT z zamudnimi obrestmi naložilo v plačilo tožeči stranki. V 3. točki izreka je zavrnilo zahtevo tožeče stranke za povrnitev stroškov v zvezi s postopkom za vrnitev v prejšnje stanje.

Tožeča stranka se je zoper izrek o stroških pritožila iz vseh pritožbenih razlogov in predlagala, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, sklep v izpodbijanem delu spremeni tako, da toženi stranki naloži v plačilo stroške v zvezi s predlogom za vrnitev v prejšnje stanje in pritožbene stroške, vse z zamudnimi obrestmi oziroma sklep razveljavi in odloči, da se pridrži odločanje o teh stroških do končne odločbe ali pa vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Toženi stranki sta na pritožbo odgovorili, da je neutemeljena in predlagali, da jo pritožbeno sodišče zavrne in sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu potrdi.

Pritožba je delno utemeljena.

Sodišče prve stopnje je med postopkom odločilo o stroških, ki sta jih pravdni stranki zahtevali v zvezi z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje. V tem primeru pravica do povračila stroškov ni bila odvisna od odločbe o glavni stvari in je imelo sodišče prve stopnje pravno podlago, da o stroških odloči s posebnim sklepom med postopkom v šestem odstavku 163. člena ZPP. Zato pritožnikov predlog, da pritožbeno sodišče odloči, da se odločitev o stroških pridrži za končno odločbo, ni utemeljena. Ne glede na izid pravde je sodišče prve stopnje v skladu z določilom prvega odstavka 156. člena ZPP, tožeči stranki naložilo, da toženima strankama povrne separatne stroške, torej tiste, ki so nastali nasprotni stranki, povzročila pa jih je tožeča stranka po svoji krivdi ali naključju, ki se je njej primerilo. S tem, ko je sodišče prve stopnje ugotovilo, da so izpolnjeni pogoji za vrnitev v prejšnje stanje po tožnikovem predlogu, je v skladu z določilom prvega odstavka 116. člena ZPP ugotovilo, da je tožeča stranka zamudila narok. Razglabljanje priožnika o tem, da naroka ni zamudila je neupoštevno. Z ugoditvijo predlogu tožeče stranke za vrnitev v prejšnje stanje in z razveljavitvijo sklepa o ustavitvi postopka opr. št. VII PG 285/2002 z dne 2.4.2003, je pritožba zoper sklep o umiku tožbe postala brezpredmetna. Zato pritožbeno sodišče ni presojalo pritožnikovih trditev o domnevno nepravilni ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je narok dne 2.4.2003 zamudila. Sicer pa zoper sklep, s katerim se ugodi predlogu za vrnitev v prejšnje stanje ni pritožbe, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s 118. členom ZPP ali predlogu, ki ni bil pravočasno vložen (121. člen ZPP), česar pa tožeča stranka vsebinsko ne izpodbija.

Če pa je predlogu zaradi zamude ugodeno, je za odločitev o separatnih stroških odločilno, kdo je zamudo povzročil in kateri upravičeni stroški so nastali nasprotni stranki zaradi te zamude. Zamudo je povzročila tožeča stranka, ki je tudi predlagala vrnitev v prejšnje stanje zaradi lastne zamude naroka. Zato sama ni upravičena do povrnitve separatnih stroškov in je glede njene zahteve sodišče prve stopnje pravilno odločilo v izpodbijani 3. točki izreka sklepa. Nasprotni stranki pa so zaradi obravnavanja predloga za vrnitev v prejšnje stanje nastali stroški. Toženi stranki, ki imata pooblaščenca sta odgovorili na predlog za vrnitev v prejšnje stanje z vlogo z dne 24.6.2003, pooblaščenec pa se je tudi udeležil naroka za obravnavo predloga za vrnitev v prejšnje stanje dne 27.8.2003. Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožniku v tistem delu pritožbe, v katerem izpodbija višino odmerjenih stroškov toženima strankama. Sodišče prve stopnje ni v zadostni meri upoštevalo pravila, ki izhaja iz določila 155. člena ZPP. Kot potrebne stroške je upoštevalo stroške za sestavo odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer ZPP ne predvideva obveznega odgovora na predlog za vrnitev v prejšnje stanje, taka vloga pa tudi ni ovrednotena v Odvetniški tarifi. O upravičenosti predloga je sodišče prve stopnje pravilno odločalo na naroku dne 27.8. 2003 (prvi odstavek 20. člena ZPP), ki se ga je udeležil tudi pooblaščenec nasprotne stranke in na katerem je ponovil trditve iz pisne vloge. Po oceni pritožbenega sodšča je zato upravičen le do povrnitve stroškov za pristop na narok dne 27.8.2003, ki v skladu z 2. točko Tar. št. 15 OT znašajo 75 točk, povečano za 10% po določilu 11. člena OT, skupaj 82,5 točk in za poročilo stranki 20 točk po OT, kar ob vrednosti točke 110,00 SIT in upoštevaje 20% DDV znaša skupaj 13.530 SIT.

Glede na zgoraj navedeno je pritožbeno sodišče pritožbi tožeče stranke deloma ugodilo in točko 2. izreka sklepa sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožeči stranki naložilo, da toženima strankama povrne separatne stroške v zvezi z obravnavanjem predloga za vrnitev v prejšnje stanje v višini 13.530,00 SIT, v roku 15 dni in v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od izdaje sklepa sodišča prve stopnje do plačila (3. točka 365. člena ZPP); deloma pa pritožbo zavrnilo in sklep sodišča prve stopnje v 3. točki izreka potrdilo (2. točka izreka).

Izrek o stroških temelji na določilu prvega odstavka 165. člena ZPP).Tožeča stranka stroškov za pritožbo ni opredeljeno navedla (drugi odstavek 163. člena ZPP), zato pritožbeno sodišče o njenih pritožbenih stroških ni odločalo. Toženi stranki pa sta priglasili stroške za odgovor na pritožbo in jih opredeljeno navedli. Ker se v postopku s pritožbo zoper sklep ne uporabljajo določbe o odgovoru na pritožbo zoper sodbo (366. člen ZPP), so bili stroški odgovora na pritožbo zoper sklep nepotrebni in sta zato toženi stranki dolžni sami nositi svoje stroške, ki so jima nastali s to vlogo (155. člen ZPP).