Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sodba I Cpg 198/2018

ECLI:SI:VSLJ:2019:I.CPG.198.2018 Gospodarski oddelek

gradbena pogodba dokazilo o zanesljivosti objekta pisna oblika obličnost dokazovanje dogovor o sočasni izpolnitvi trditveno in dokazno breme materialno procesno vodstvo ustni dogovor neizvedba dokaza
Višje sodišče v Ljubljani
6. februar 2019
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Po izrecnem in konkretiziranem nasprotovanju tožeče stranke toženkino (poprejšnje) pavšalno zatrjevanje ustnega dogovora o sočasni izpolnitvi ne zadošča več. Trditveno breme o takšnem dogovoru je namreč zopet prešlo na toženo stranko, vendar ga ta v nadaljevanju postopka ni izpolnila, saj na tožničine navedbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje zato predlaganega zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke in njenih prič ni bilo dolžno izvesti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve.

V primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Tožena stranka sama nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženi stranki naložilo, da mora v 15 dneh tožeči stranki izročiti Dokazilo o zanesljivosti objekta, vezano na pogodbeno prevzeta dela za objekt, zgrajen po Gradbenem dovoljenju UE ..., št. 351-140/2014/13, z dne 5.11.2014, s sestavnimi deli: Izjava o zanesljivosti objekta, podpisana s strani izvajalca ter Tabelarično kazalo s posameznimi prilogami: A. Osnovni podatki o gradbenem dnevniku, B. Končna poročila, dokazila, atesti za vgrajeni material, vezano na pogodbeno izvedena dela, C. Izkazi, poročila, zapisniki oziroma elaborati po področnih predpisih, Poročilo o nastalih gradbenih odpadkih in o ravnanju z njimi in D. Dokumentacija, ki izkazuje ustreznost v skladu z Zasnovo požarne varnosti št. 40/2014, ki jo je izdelal I. d.o.o. julija 2014 (I. točka izreka izpodbijane sodbe). Odločilo je še, da je tožena stranka v roku 15 dni dolžna tožeči stranki povrniti stroške pravdnega postopka v višini 954,41 EUR, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi od dneva zamude dalje do plačila (II. točka izreka izpodbijane sodbe).

2. Zoper navedeno sodbo se v celoti iz vseh pritožbenih razlogov po 1. odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, ZPP) pravočasno pritožuje tožena stranka. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da tožbeni zahtevek v celoti zavrne. Podredno predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. Priglasila je pritožbene stroške.

3. Pritožba tožene stranke je bila vročena tožeči stranki, vendar ta nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Tožeča stranka (naročnik) in tožena stranka (izvajalec) sta sklenili gradbeno pogodbo št. 16/2013 z dne 14.10.2013 (priloga A4 spisa) za osnovni proizvodni objekt1 tožeče stranke ter gradbeno pogodbo št. 17/2013 z dne 18.10.2013 (priloga A8 spisa) za pomožni objekt (prizidek)2 tožeče stranke. Rok izvedbe del je bil z aneksom k vsaki pogodbi podaljšan do 15.7.2014 (prilogi A11 in A12 spisa). Med pravdnima strankama ni sporno, da je med drugim pogodbena obveznost tožene stranke tudi izročitev dokazila o zanesljivosti objekta (potrebnega za tehnični pregled objekta in pridobitev uporabnega dovoljenja3) ter da omenjenega dokazila glede pomožnega objekta po gradbeni pogodbi št.17/2013 še ni izročila. Nadalje med pravdnima strankama ni sporno, da do primopredaje predmetnih del4 in do (skupnega) dokončnega obračuna del po zadevnih pogodbah5 še ni prišlo. Končno med pravdnima strankama tudi ni sporno, da tožeča stranka toženi še ni izplačala zadržanih 20% pogodbene cene ter obračunane razlike po končnem obračunu z dne 10.3.2015 (priloga B4 spisa), ki ga je pripravila tožena stranka sama6, kar oboje (v skupni višini 156.313,79 EUR) po navedbah tožene stranke predstavlja njene še ne poplačane terjatve do tožeče stranke iz naslova zadevnih gradbenih pogodb.

6. Tožeča stranka od tožene zahteva izročitev dokazila o zanesljivosti objekta za pomožni objekt (prizidek) po gradbeni pogodbi št. 17/2013, saj brez te dokumentacije ne more pridobiti uporabnega dovoljenja za pomožni objekt in ga posledično ne sme uporabljati.7 Tožena stranka odklanja izročitev predmetnega dokazila o zanesljivosti objekta in navaja, da ta terjatev tožeče stranke še ni zapadla, saj naj bi se pravdni stranki ustno dogovorili, da bo tožena stranka izročila vso potrebno gradbeno dokumentacijo, ko bo tožeča stranka plačala vsa zadevna dela, torej, da bosta svoje obveznosti izpolnili sočasno. Tožeča stranka izrecno zanika obstoj takšnega dogovora in se sklicuje na določila pisne gradbene pogodbe št. 17/2013, po katerih mora izvajalec za vse tehnične preglede, prevzem in morebitne komisije pripraviti vso zahtevano dokumentacijo (1. odstavek 13. člena), plačilo zadržanih 20% od vsake začasne situacije pa se izvede v 30 dneh od pridobitve uporabnega dovoljenja (2. odstavek 5. člana), ter da je pogoj za primopredajo uporabno dovoljenje in odprava vseh ugotovljenih napak in pomanjkljivosti, pogodbeni stranki pa šele po primopredaji naredita dokončni obračun (19. in 20. člen).

7. Drži sicer, da je pisna oblika za gradbeno pogodbo v 2. odstavku 649. člena Obligacijskega zakonika (Ur. l. RS, št. 83/01 s spremembami, OZ) predpisana le v dokazne namene (ad probationem) in ne kot pogoj za veljavnost (ad valorem), zato se vsebina pogodbe in morebitni naknadni dogovori lahko dokazujejo tudi drugače in ne le z listino.8 Vendar pa, kot je pravilno ugotovilo že sodišča prve stopnje, tožena stranka glede domnevnega ustnega dogovora o sočasni izpolnitvi obveznosti ni zmogla niti trditvenega bremena. Tožena stranka je namreč le pavšalno in ne konkretizirano navedla, da sta se pravdni stranki ustno dogovorili, da bo tožena stranka izročila vso gradbeno dokumentacijo tožeči stranki potem, ko bo ta plačala vse toženkine terjatve iz naslova zadevnih gradbenih pogodb. Ob tem tožena stranka ni pojasnila, s kom na strani tožeče in tožene stranke ter kdaj naj bi bil tak dogovor sklenjen, kot tudi ne, kako bi tak dogovor vplival na pogodbena določila o primopredaji del (19. člen gradbenih pogodb) in pripravi dokončnega obračuna (20. člen gradbenih pogodb) ter zakaj je za osnovni proizvodni objekt po pogodbi št. 16/2013 tožeči stranki vseeno že izročila dokazilo o zanesljivosti objekta. Navedbam tožeče stranke, ki je izrecno zanikala obstoj takšnega dogovora, tožena stranka nato ni več obrazloženo nasprotovala.9 Prav tako se ni odzvala na tožničin poziv, naj navede, s kom na strani tožeče stranke in kdaj naj bi bil sklenjen zatrjevani ustni dogovor. Po takšnem izrecnem in konkretiziranem nasprotovanju tožeče stranke toženkino (poprejšnje) pavšalno zatrjevanje ustnega dogovora o sočasni izpolnitvi ne zadošča več. Trditveno breme o takšnem dogovoru je namreč zopet prešlo na toženo stranko, vendar ga ta v nadaljevanju postopka ni izpolnila, saj na tožničine navedbe ni odgovorila. Sodišče prve stopnje zato predlaganega zaslišanja zakonitega zastopnika tožene stranke in njenih prič10 ni bilo dolžno izvesti. Dokazi so namreč namenjeni temu, da se sodišče prepriča o resničnosti dejanskih trditev strank, ne pa temu, da stranke z njihovo pomočjo nadomestijo manjkajoče trditve.11 Očitana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke 2. odstavka 339. člena ZPP ni podana. Dejansko stanje o domnevnem ustnem dogovoru sočasne izpolnitve je bilo tako pravilno in popolno ugotovljeno v okviru trditvene podlage obeh strank.

8. Kot že pojasnjeno, je bila tožena stranka na pomanjkljivost svojih trditev o domnevnem ustnem dogovoru sočasne izpolnitve v zadostni meri in dovolj konkretno opozorjena s strani tožeče stranke. Tako ni utemeljen pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje opustilo obveznost po materialnem procesnem vodstvu, ki mu ga nalaga 285. člen ZPP. Namreč v primeru, ko že nasprotna stranka opozori na pomanjkljivo trditveno podlago, ni naloga sodišča, da spodbuja stranko, naj dopolni pavšalne navedbe. Takšno ravnanje sodišča bi preseglo okvir materialnega procesnega vodstva.12 Materialno procesno vodstvo je določeno v tesni povezanosti z dolžno skrbnostjo strank pri navajanju in dokazovanju. Kršitev materialnega procesnega vodstva je mogoče ugotoviti zgolj v primerih, ko stranki ni mogoče očitati, da bi lahko, če bi bila dovolj skrbna, pravočasno navedla vsa pravno relevantna dejstva in nato zanje ponudila dokaze. Obveznost sodišča namreč ni neomejena. Določena je v sorazmerju z vlogo vseh subjektov v postopku in z upoštevanjem temeljnih pravic strank do enakega obravnavanja pred sodiščem (22. in 23. člen Ustave RS (Ur. l. RS, št. 33/91-I s spremembami)). Izrecno in konkretizirano nasprotovanje tožeče stranke zgolj pavšalno zatrjevanemu ustnemu dogovoru sočasne izpolnitve je tako na toženo stranko prevalilo breme ustreznega pojasnila zgoraj izpostavljenih okoliščin domnevnega dogovora, ki pa ga slednja ni izpolnila. Tako bi morala računati s tem, da bo sodišče prve stopnje sprejelo argumente tožeče stranke.13

9. Pri presoji utemeljenosti zahtevka tožeče stranke se je tako sodišče prve stopnje pravilno oprlo na določbe pisne gradbene pogodbe št. 17/2013 z dodatkom (prilogi A8 in A11 spisa). Skladno s 1. odstavkom 13. člena omenjene pogodbe (in v zvezi z 92., 93., 95. in 96. členom ZGO-1 oziroma 68. in 69. členom GZ) je tožena stranka (izvajalec) med drugim dolžna predati tožeči stranki tudi zadevno dokazilo o zanesljivosti objekta. Tudi to pogodbeno obveznost bi skladno s 6. členom omenjene gradbene pogodbe in dodatkom k tej morala tožena stranka izpolniti do 15.7.2014. Terjatev tožeče stranke na izročitev predmetnega dokazila o zanesljivosti objekta je torej že zapadla. Izpolnitve te obveznosti pa tožena stranka ne more pogojevati s sočasnim plačilom tožeče stranke zadržanih 20% pogodbene cene ter obračunane razlike po končnem obračunu tožene stranke z dne 10.3.2015, saj je skladno z 2. odstavkom 5. člena ter 1. odstavkom 19. in 20. člena navedene gradbene pogodbe šele uspešno pridobljeno uporabno dovoljenje (za kar je predhodno potrebno predložiti dokazilo o zanesljivosti objekta in opraviti tehnični pregled14) pogoj za izplačilo zadržanih 20% pogodbene cene, primopredajo del in pripravo skupnega dokončnega obračuna. Glede na pojasnjeno je sodišče prve stopnje zahtevku tožeče stranke pravilno ugodilo.

10. Ker so se po vsem obrazloženem pritožbeni očitki izkazali za neutemeljene, in ker pritožbeno sodišče ob preizkusu izpodbijane sodbe po uradni dolžnosti v skladu z 2. odstavkom 350. člena ZPP ni ugotovilo uradoma upoštevnih kršitev, je o pritožbi odločilo, kot je razvidno iz I. točke izreka te sodbe (353. člen ZPP). Pri tem se je pritožbeno sodišče opredelilo le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP).

11. O stroških pritožbenega postopka je pritožbeno sodišče odločilo v skladu s 1. odstavkom 165. člena in 1. odstavkom 154. člena ZPP. Tožena stranka s pritožbo ni uspela, zato mora sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Izdelava podkonstrukcije fasade, fasade in strehe na osnovnem objektu za fiksno ceno na enoto mere do dokončanja pogodbenih del 67.213,96 EUR brez DDV (3. in 4. člen gradbene pogodbe št. 16/2013 v zvezi s ponudbo št. 128 B / 2013 z dne 10.10.2013 v prilogi A2 spisa). 2 Izdelava nadstreška dimenzij 17 m x 40 m, nadstreška dimenzij 5 m x 7 m, nadstreška za avtomobile, jeklenega stopnišča ter razna dela po specifikaciji za fiksno ceno na enoto mere do dokončanja pogodbenih del 132.030,29 EUR (3. in 4. člen pogodbe št. 17/2013 v zvezi s ponudbo 128 C / 2013 z dne 16.10.2013 v prilogi A3 spisa). Za izgradnjo prizidka je UE ... dne 5.11.2014 izdala gradbeno dovoljenje št. 351-140/2014/13 (priloga A13 spisa). 3 2. odstavek 6. člena in 1. odstavek 13. člena zadevnih gradbenih pogodb ter členi 92, 93, 95 in 96 Zakona o graditvi objektov (Ur. l. RS; št. 110/02 s spremembami, ZGO-1) oziroma člena 68 in 69 Gradbenega zakona (Ur. l. RS, št. 61/17 s spremembami, GZ). 4 V 19. členu obeh gradbenih pogodb je določeno, da je pogoj za primopredajo pridobljeno uporabno dovoljenje in odprava vseh ugotovljenih napak ter pomanjkljivosti, ugotovljenih na kvalitetnem pregledu. 5 V 20. členu obeh gradbenih pogodb je določeno, da stranki po primopredaji pogodbenih del naredita dokončni obračun. Z dokončnim obračunom se zajame vsa dela, izvedena po pogodbi, vštevši nepredvidena in poznejša dela, ki jih je bil izvajalec dolžan ali pooblaščen izvršiti ne glede na to, ali so zajeta s ponudbo. 6 Po tem obračunu tožene stranke znaša vrednost vseh del po obeh pogodbah 314.915,53 EUR, neplačana razlika pa 129.913,36 EUR. Zadržana sredstva znašajo 26.400,43 EUR. Plačilo zadržanih sredstev in obračunane razlike po njenem končnem obračunu z dne 10.3.2015 tožena stranka od tožeče zahteva v pravdnem postopku opr. št. III Pg 181/2017, ki se vodi pred Okrožnim sodiščem v Ljubljani. 7 1. odstavek 5. člena ZGO-1 oziroma 6. člen GZ. 8 Npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cp 481/2014 z dne 4.6.2014 in sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 15/2015 z dne 20.5.2016. 9 Tožena stranka na prvo pripravljalno vlogo tožeče stranke ni odgovorila, prav tako novih oziroma dodatnih navedb ni podala na naroku za glavno obravnavo dne 17.11.2017. 10 Pri tem pritožbeno sodišče še opozarja, da tožena stranka v postopku pred sodiščem prve stopnje v zvezi s predlaganimi pričami A. B., B. B., M. K., R. M., D. Š. in U. V. niti ni navajala, da bi lahko izpovedale o domnevnem ustnem dogovoru. Za navedene priče je navajala le, da bi lahko izpovedale o tem, da so bila vsa zadevna dela zaključena do 15.7.2014 ter da se je tožnica izogibala pripravi končnega obračuna, kar pa z vidika ugotavljanja obstoja zatrjevanega ustnega dogovora ni relevantno. 11 Podobno npr. sodbe Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1550/2014 z dne 26.11.2014, opr. št. II Cpg 1266/2015 z dne 12.10.2015 in opr. št. II Cpg 589/2017 z dne 20.7.2017. 12 Npr. sodbi Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. II Cp 1954/2014 z dne 5.11.2014 in opr. št. II Cpg 384/2015 z dne 21.7.2015 ter sodba Vrhovnega sodišča RS, opr. št. III Ips 35/2012 z dne 15.4.2014. 13 Podobno npr. sodba Višjega sodišča v Ljubljani, opr. št. I Cpg 1116/2012 z dne 5.2.2014. 14 Členi 92, 93, 95 in 96 ZGO-1 oziroma 68 in 69 GZ.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia