Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

VSL Sklep I Cp 786/2021

ECLI:SI:VSLJ:2021:I.CP.786.2021 Civilni oddelek

zavarovanje nedenarnih terjatev tožba zaradi motenja posesti regulacijska začasna odredba pogoji za izdajo začasne odredbe dokazni standard verjetnost izkazane terjatve neprerekana dejstva priznana dejstva
Višje sodišče v Ljubljani
21. julij 2021

Povzetek

Sodišče je zavrnilo pritožbo tožnice, ki je zahtevala izdajo začasne odredbe za vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja. Sodišče je ugotovilo, da tožnica ni izkazala verjetnosti obstoja terjatve in nenadomestljive škode, saj je bila gradnja toženke izvedena na podlagi gradbenega dovoljenja, za katerega je tožnica dala soglasje. Sodišče je presodilo, da ni podan prvi pogoj za izdajo začasne odredbe, kar je privedlo do zavrnitve pritožbe.
  • Dokazni standard za izdajo začasne odredbeAli je sodišče pravilno presodilo, da je dokazni standard verjetnosti za izdajo začasne odredbe podan, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno?
  • Utemeljenost predloga za začasno odredboAli je tožnica izkazala verjetnost obstoja terjatve in nenadomestljive škode ter ali je sodišče pravilno presodilo o izpolnjevanju pogojev za izdajo začasne odredbe?
  • Kontradiktornost postopkaAli je bila kontradiktornost postopka zagotovljena pred izdajo začasne odredbe in ali je sodišče pravilno upoštevalo navedbe toženke?
  • Gradbeno dovoljenje in soglasjeAli je tožnica s svojim soglasjem k gradbenemu dovoljenju priznala zakonitost gradnje toženke in ali je to vplivalo na odločitev sodišča?
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

II. Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožeče stranke (v nadaljevanju tožnice) za izdajo začasne odredbe, po kateri: je tožena stranka (v nadaljevanju toženka) dolžna v roku 24 ur vzpostaviti prejšnje posestno stanje na način, da z dela nepremičnine z ID znakom parcela ... 2217, ki neposredno meji na nepremičnino z ID znakom parcela ... 2216 ter v širino meri 4 m, v dolžino pa 48 m, odstrani celotni betonski robnik in morebitne druge fizične ovire, ki preprečujejo popolnoma nemoten dostop oseb, osebnih ter tovornih vozil do nepremičnin z ID znakom parcela ... 2216 in parcela ... 2399 (1. točka); se toženki v bodoče prepoveduje kakorkoli ovirati ali posegati v posest tožnice na navedenem spornem delu nepremičnine (2. točka); sodišče za primer neizpolnitve obveznosti iz 1. točke v postavljenem roku pooblasti tožnico, da na stroške toženke sama stori dejanje iz 1. točke odredbe ali to dejanje zaupa nekomu drugemu (3. točka).

2. Zoper sklep se pritožuje tožnica, ki ga izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov in predlaga, da višje sodišče sklep razveljavi in ugodi predlogu za izdajo začasne odredbe ter toženki naloži plačilo stroškov postopka, oziroma podrejeno, da sklep razveljavi ter zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V pritožbi navaja, da je sodišče prvo stopnje pogoje za ugoditev predlogu za izdajo (regulacijske) začasne odredbe razlagalo preozko in postavilo praktično nedosegljiva merila. Problematizira stališče, da regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zgolj ob izpolnjevanju predpostavke po 3. alineji drugega odstavka 272. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ). Hkrati izpostavlja, da je svoj predlog utemeljila tudi na tretjem odstavku 270. člena ZIZ v zvezi s tretjim odstavkom 272. člena ZIZ, do česar se sodišče ni opredelilo. Glede obstoja predpostavke iz druge alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ izpodbija zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi lahko do svoje nepremičnine dostopala na drug način in tako preprečila nastanek nenadomestljive škode. Pojasnjuje, da svojega poslovanja ne more organizirati na drugačen način kot z uporabo celotnega pasu služeče nepremičnine. Zaradi opisanega stanja ne more sprejemati dobav in zagotavljati odpreme naročil, zaradi česar se je njeno poslovanje praktično ustavilo in ji nastaja težko nadomestljiva oziroma nenadomestljiva škoda, medtem ko bi izdaja začasne odredbe toženki povzročila zgolj neznatne stroške, poseg pa bi bil reverzibilen. Sodišče prve stopnje ni upoštevalo njenih interesov in ni opravilo ustreznega tehtanja. Podana je tudi predpostavka iz 3. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ.

3. Toženka je na pritožbo odgovorila in predlaga njeno zavrnitev ter priglaša stroške. Navaja, da tožnica njenih navedb glede zagotavljanja dostopov ni v ničemer prerekala. Ne strinja se z zaključkom sodišča, da je tožničino poslovanje onemogočeno, saj je predložila dokaze, da velika tovorna vozila k tožničinemu objektu dostopajo. Izpostavlja, da je poseg izvedla na podlagi gradbenega dovoljenja, v postopku za njegovo pridobitev pa je sodelovala tudi tožnica, ki je k projektni dokumentaciji podala soglasje. Tako se je zavedala ozkosti prehoda in vanj pristala, zato ne more iti za motilno ravnanje. Meni, da tožnica ni izkazala nenadomestljive škode, sama pa bi s podiranjem zidu kršila gradbeno dovoljenje in poleg neugodnih posledic trpela tudi stroške. Opozarja, da pritožbene navedbe v delu, ki se nanašajo na trditve in dokaze toženke, pomenijo pritožbeno novoto, saj jih tožnica v postopku ni prerekala in se zato ta dejstva štejejo za priznana.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče druge stopnje uvodoma glede pritožbene navedbe in kritike stališča sodišča v zvezi z zahtevo po kumulativnem izpolnjevanju predpostavk iz druge in tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ za izdajo regulacijske začasne odredbe, ugotavlja, da je sodna praksa glede tega deljena.1 Kljub temu, da je sodišče prve stopnje zavzelo stališče, da regulacijske začasne odredbe ni mogoče izdati zgolj ob izpolnjevanju predpostavke iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, se je dejansko opredelilo tudi do tega pogoja, zato s tem povezan očitek o absolutno bistveni kršitvi določb postopka ni utemeljen. Glede predpostavke po določbi tretjega odstavka 270. člena ZIZ pa se sodišče ni opredelilo, vendar te določbe v primeru regulacijske začasne odredbe ni mogoče uporabiti, saj je namenjena izključno zavarovanju (prisilne) izpolnitve (in ne začasni ureditvi razmerja).2

6. Zaključke prvostopenjskega sodišča o neizpolnjevanju pogojev iz drugega odstavka 272. člena ZIZ za izdajo začasne odredbe tožnica v pritožbi obširno izpodbija. Sodišče druge stopnje ob upoštevanju navedb toženke (iz odgovora na tožbo in predlog za začasno odredbo, kot bo pojasnjeno v nadaljevanju, na katere toženka opozarja v odgovoru na pritožbo) ugotavlja, da ni podan že prvi pogoj za izdajo predlagane začasne odredbe, tj. verjetnost, da terjatev upnika zoper dolžnika obstoji ali mu bo nastala (prvi odstavek 272. člena ZIZ), ki mora biti podan kumulativno s pogojem iz drugega odstavka 272. člena ZIZ. Na pritožbene navedbe glede obstoja predpostavk iz drugega odstavka 272. člena ZIZ zato sodišče druge stopnje ne odgovarja (prvi odstavek 360. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP).

7. V postopku za izdajo začasne odredbe kontradiktornost pred njeno izdajo običajno ni zagotovljena. Začasna odredba kot sredstvo za zavarovanje, za katero zadošča že verjetnost obstoja terjatve, največkrat svoj namen doseže le, če je izdana v hitrem postopku, v določenih primerih celo brez vnaprejšnjega opozorila nasprotni stranki. Zato je dopustno, da kontradiktornost na račun učinkovitosti izdane začasne odredbe ni vzpostavljena že pred njeno izdajo, ampak šele v postopku s pravnim sredstvom (ugovorom ali pritožbo). Tako je o predlogu za začasno odredbo najpogosteje odločeno zgolj na podlagi navedb in dokazov, ki jih predloži upnik (tožnik). Drugače pa je od trenutka, ko postopek postane kontradiktoren. Potem, ko se je o predlogu dolžnik (toženec) izjavil, mora sodišče pri odločanju upoštevati tudi njegove navedbe in dokaze.

8. Toženki sta bili po izdaji prvega sklepa o začasni odredbi vročeni tožba in predlog za izdajo začasne odredbe. Nanju je pravočasno odgovorila in med drugim navedla, da postavitev opornega zidu temelji na gradbenem dovoljenju ter da je tožnica sodelovala v postopku njegove izdaje in podala soglasje k projektni dokumentaciji. Tožnici je bil toženkin odgovor vročen 23. 11. 2020, vendar, kot je ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, na njene navedbe ni odgovorila. Sodišče druge stopnje je v tem postopku že predhodno opozorilo (VSL Sklep I Cp 2098/2020 z dne 3. 2. 2021), da mora sodišče prve stopnje ob ponovnem odločanju upoštevati tudi toženkin odgovor, vendar sodišče prve stopnje, kljub temu, da so bile navedene trditve toženke neprerekane, teh pri presoji verjetnosti obstoja terjatve zmotno ni upoštevalo. Ker je bila tožnici že pred sodiščem prve stopnje zagotovljena pravica do izjave, se je o njih lahko opredelilo sodišče druge stopnje.

9. V skladu s prvim odstavkom 272. člena ZIZ izda sodišče začasno odredbo v zavarovanje nedenarne terjatve, če upnik izkaže za verjetno, da terjatev obstoji ali da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala. V obravnavanem primeru gre za tožbo zaradi motenja posesti. Sodno varstvo pred motenjem oziroma odvzemom posesti je mogoče zahtevati v 30 dneh od dneva, ko je posestnik zvedel za motenje in storilca, najpozneje pa v enem letu od dneva, ko je motenje nastalo (32. člen Stvarnopravnega zakonika, v nadaljevanju SPZ), pri tem pa posestnik pravnega varstva nima, če motenje ali odvzem posesti temelji na zakonu (tretji odstavek 33. člena SPZ).

10. Neprerekana oziroma prepozno prerekana dejstva se štejejo za priznana, priznanih dejstev pa ni treba dokazovati (prvi odstavek 214. člena ZPP). Toženka je torej v odgovoru na tožbo in predlog za začasno odredbo navedla, da je tožnica v postopku izdaje gradbenega dovoljenja za gradnjo toženkinega objekta, med drugim tudi opornega zidu po stanju, v kakršnem se zdaj nahaja, dala izrecno soglasje. Tožnica teh navedb ni prerekala, zato se štejejo za priznane, poleg tega jih potrjuje priloženo gradbeno dovoljenje. V njegovi obrazložitvi je namreč navedeno, da je upravni organ ugotovil, da je zemljišče obremenjeno s služnostno pravico v korist tožnice in da sta investitorja upravnemu organu dne 21. 6. 2019 predložila soglasje tožničinega zakonitega zastopnika za gradnjo toženkine poslovno-skladiščne hale. Da takega soglasja ni podala ali da gradnja ni bila izvedena skladno z izdanim gradbenim dovoljenjem, tožnica v postopku ni navajala. Zato je treba šteti, da je bilo takšno soglasje dano.

11. Gradbeno dovoljenje, na katerem po navedbah toženke temelji očitano motilno ravnanje, je bilo izdano na podlagi Gradbenega zakona (GZ). Toženka je bila na njegovi podlagi upravičena spremeniti obstoječe posestno stanje. Po neprerekanih navedbah je bila tožnica s sporno gradnjo seznanjena in je z njo tudi izrecno soglašala, zato ravnanje toženke ni bilo niti samovoljno niti protipravno.

12. Dokazni standard verjetnosti, ki je potreben za izdajo začasne odredbe, je podan takrat, ko je razlogov, ki govorijo v prid nekemu zaključku, več od tistih, ki kažejo nasprotno. Ob upoštevanju navedb strank ter dejstev, ki se skladno z obrazloženim štejejo za priznana, glede na trenutno stanje spisa zaradi odsotnosti protipravnosti motilnega ravnanja tožničina terjatev ni verjetno izkazana in že prvi pogoj za izdajo začasne odredbe ni podan. Odločitev o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je zato pravilna.

13. Iz zgoraj navedenih razlogov in ker tudi ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb postopka iz drugega odstavka 350. člena ZPP, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je sodišče druge stopnje pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

14. Stroški postopka s predlogom za izdajo začasne odredbe so del pravdnih stroškov. Sodišče druge stopnje je zato odločitev o njih pridržalo za končno odločbo.

1 Teorija pa opozarja, da se lahko skladno z novo ureditvijo po ZIZ takšno začasno odredbo izda tudi v primeru iz tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ. Glej Pogorelčnik Vogrinc, Neža (2013): Regulacijske začasne odredbe, Zbornik znanstvenih razprav, letnik 73, št. 1, str. 142 in Strnad, Igor (2021): Predpostavke ureditvenih začasnih odredb, Pravna praksa, letnik 2021, št. 6-7, str. 14 -15. 2 Strnad, Igor (2021): Predpostavke ureditvenih začasnih odredb, Pravna praksa, letnik 2021, št. 6-7, str. 14.

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia