Jedro

Odškodninska odgovornost vzdrževalca cest je zakonita odgovornost in je s pogodbo ni mogoče vnaprej izključiti ali omejiti. Ta je podana, če je do škode prišlo zaradi neizvrševanja nalog vzdrževalca cest, ki pri opravljanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ni ravnal s skrbnostjo dobrega strokovnjaka.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje ugodilo zahtevku tožeče stranke ter prvi in drugi toženi stranki naložilo nerazdelno plačilo zneska 91.988,00 SIT s pripadki (kot odškodnino za tožnici dne 18.4.1995 povzročeno gmotno škodo).

Proti takšni sodbi sta se pritožili prvo in drugotožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Prvotožena stranka navaja, da za nesrečo ni izključno vzrok kamen, ki je padel na cesto, ampak tudi voznikova vožnja, ki ni bila prilagojena razmeram na cesti. Močno zaviranje ni bilo potrebno in bi po mnenju prvotožene stranke voznik s pravilno reakcijo in ob primerni hitrosti vozilo lahko ustavil, zato je vprašljiva vzročna zveza med zatrjevano odgovornostjo prvotožene stranke in škodo, ki je nastala tožeči stranki. Prvotožena stranka prvostopenjskemu sodišču očita, da v sodbi ne pove kakšni bi naj bili ustrezni varovalni ukrepi in ustrezno vzdrževanje nevarne strmine, ki naj bi jih opustila prvotožena stranka in da je spregledalo dejstvo, da prvotožena stranka vzdržuje ceste po pogodbi z upravljalcem cest in da je v skladu s to pogodbo dolžna prevzeti vzdrževalna dela, kot so opredeljena v pogodbi oz. seznamu del rednega vzdrževanja.

Prvotožena stranka je storila vse, kar je bila dolžna storiti in je opozarjala upravljalca cest na potrebo po sanaciji brežine, kar pa ni vzdrževalno delo in tako ni v pristojnosti prvotožene stranke.

Drugotožena stranka se v svoji pritožbi v celoti pridružuje pritožbenim navedbam prvotožene stranke. Prvo in drugotožena stranka predlagata sodišču druge stopnje naj prvostopenjsko sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v novo sojenje, podrejeno pa naj spremeni sodbo sodišča prve stopnje tako, da tožbeni zahtevek tožeče stranke kot neutemeljen zavrne.

Pritožbi nista utemeljeni.

Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je voznik vozil s primerno hitrostjo v okviru omejitve, ki jo določa prometna signalizacija in da zaradi nepričakovanega padca kamenja na cestišče ni mogel preprečiti nezgode drugače kot da je močno zavrl, pri čemer je zaradi udarca vozila v robnik nastala škoda. Sodišče je na podlagi ugotovljenega pravilno izključilo njegovo odgovornost za povzročitev škode na vozilu.

Prvotožena stranka se je s Pogodbo o rednem vzdrževanju in varstvu magistralnih in regionalnih cest zavezala, da bo prevzela dela iz dejavnosti rednega vzdrževanja in varstva cest. Obseg in način rednega vzdrževanja in varstva cest ureja Pravilnik o obnavljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest (Ur.l. št. 11/98). Ta pravilnik v svojih 32. in 33. členih določa, da se brežine nasipov, usekov in zasekov vzdržujejo tako, da se stalno odstranjuje material, ki bi lahko ali je padel na vozišče in da se brežine, ki se stalno osipajo in krušijo, biološko in tehnično zavarujejo. Sodišče prve stopnje je tako pravilno sklepalo, da prvotožena stranka s postavitvijo prometnega znaka "Pozor kamenje pada" in z ogledom, ki ga je opravila enkrat dnevno, ni ravnala dovolj skrbno, saj je prvotoženi stranki (po njenih lastnih navedbah) dobro znano, da je to nevaren odsek ceste, za katerega bi morala kot vzdrževalec poskrbeti v skladu z zahtevami predpisov. Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo podlago za svojo odločitev in dovolj jasno opredelilo varnostne ukrepe, ki jih je opustila prvotožena stranka, saj se je oprlo na Pravilnik o obnavaljanju, rednem vzdrževanju in varstvu cest, ki natančno določa obseg del, ki jih je dolžan opravljati vzdrževalec cest tj. prvotožena stranka.

Odgovornost prvotožene stranke je zakonita odgovornost in je s pogodbo ni mogoče vnaprej izključiti ali omejiti (je neposlovna odškodninska odgovornost); zato sklicevanje prvotožene stranke na pogodbo, v kateri je določen omejen obseg vzdrževalnih del, ni smiselno. Sklep prvostopenjskega sodišča, da prvotožena stranka odgovarja krivdno, je pravilen. Prvotožena stranka bi se morala zavedati, da lahko zaradi njenega ravnanja oz. opustitev nastane škodna posledica (158. člen ZOR). Do škode je prišlo zaradi neizvrševanja nalog s strani prvotožene stranke, ki pri opravljanju obveznosti iz svoje poklicne dejavnosti ni ravnala s skrbnostjo dobrega strokovnjaka (18. člen ZOR). Glede na to, da ima prvotožena stranka pri drugotoženi stranki zavarovano splošno civilno odgovornost je pravilna tudi ugotovitev sodišča, da sta prvo in drugotožena stranka za škodo odgovorni solidarno.

Sodišče druge stopnje je v skladu z drugim odstavkom 365. člena ZPP/77 po uradni dolžnosti preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje tudi glede bistvenih kršitev določb postopka in ugotovilo, da takšnih kršitev ni; zato je prvostopenjsko sodbo v celoti potrdilo.