Jedro

Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sta bila odgovor na tožbo in prva pripravljalna vloga vložena tako v postopku IV P 1397/2018 kot postopku IV P 385/2019 potrebna pravdna stroška v vsaki od zadev (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odgovora na tožbo zato, ker bi v nasprotnem primeru sodišče izdalo zamudni sodbi, prvi pripravljalni vlogi pa v dopolnitev tožbenih navedb, saj postopka do vložitve teh vlog nista bila združena.

Izrek

I. Pritožbi prvotožeče stranke se delno ugodi in se izpodbijani sklep v II. točki izreka spremeni tako, da so tožeče stranke dolžne plačati toženi stranki v roku 15 dni po prejemu tega sklepa njene pravdne stroške v višini 1.903,93 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

V preostalem delu se pritožba prvotožeče stranke zavrne kot neutemeljena in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje potrdi.

II. Tožena stranka je dolžna povrniti prvotožeči stranki 50,86 EUR pritožbenih stroškov v roku 15 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

Obrazložitev

1. Okrajno sodišče v Ljubljani je z izpodbijanim sklepom postopek ustavilo (I. točka sklepa) ter tožečim strankam naložilo, da v roku 15 dni po prejemu sklepa toženi stranki plačajo pravdne stroške v višini 2.015,92 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki začnejo teči po izteku paricijskega roka dalje do plačila.

2. Zoper odločitev o stroških postopka se je pravočasno pritožila prvotožeča stranka. Uveljavlja vse pritožbene razloge iz 338. člena ZPP in Višjemu sodišču v Ljubljani predlaga, da pritožbi ugodi, napadeni sklep razveljavi in samo odloči o stroških postopka, s tem, da se pritožbene stroške naloži v plačilo toženi stranki oziroma vrne v ponovno odločanje prvostopnemu sodišču s tem, da so pritožbeni stroški nadaljnji stroški postopka.

3. Pritožba je bila vročena v odgovor toženi stranki, ki na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. V skladu s 350. členom in v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP) sodišče druge stopnje preizkusi sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanem delu ter v mejah pritožbenih razlogov, pri čemer po uradni dolžnosti pazi na bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 1., 2., 3., 6., 7. in 11. (razen glede obstoja in pravilnosti pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje), 12. in 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP ter na pravilno uporabo materialnega prava. Pritožbeno sodišče se v nadaljevanju opredeljuje le do tistih pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena za sprejeto odločitev (prvi odstavek 360. člena v zvezi s 366. členom ZPP).

6. Pritožnica trdi, da sta imeli tožeči stranki E. M. in I. M. različen status vse do združitve postopkov, ki se je zgodila na naroku 12. 2. 2020. Poleg tega sodišče tega dne ni opravilo pripravljalnega in prvega naroka, sprejelo je le procesni sklep o združitvi postopkov. Ker dediči po pokojnem I. M. v pravdo niso vstopili, je pravna zastopnica 13. 3. 2020 tožbo umaknila. Odgovor na tožbo I. M. je prišel hkrati z odgovorom na tožbo E. M. 12. 4. 2019. Glede na vrednost spornega predmeta bi znašali stroški za odgovor na tožbo 600 točk, torej za vsakega 300 točk + DDV. Pravni zastopnik je vložil prvo pripravljalno vlogo in kot tožečo stranko navedel E. M. ter drugo prvo pripravljalno vlogo in kot tožečo stranko navedel E. M. in I. M. I. M. pa je umrl marca 2019, zato mu je s smrtjo prenehal status stranke v postopku, odgovor na tožbo, ki ga je vložil pravni zastopnik tožene stranke 12. 4. 2019 in ga istega dne kot prepisanega vložil tudi v drugi zadevi, ne more biti dvakrat plačan, prav tako ne prva pripravljalna vloga. Pritožnica meni, da je tožena stranka upravičena le do 2 x 600 točk in 25%, to je 150 točk za narok, na katerem sta se postopka združila in DDV. Skupaj je po mnenju pritožnice upravičena do 1.350 točk, kar znaša 810,00 EUR + DDV. Pritožnica poudarja, da gre za dve identični vlogi, pri čemer je bila ena tožeča stranka že mrtva, poleg tega odvetnik ne more zaračunati ene vloge dvakrat. 7. E. M. in I. M. sta 16. 10. 2018 vložila tožbo na ugotovitev neveljavnosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju zoper Z. B., kot vrednost spornega predmeta navedla znesek 19.000,00 EUR ter hkrati predlagala taksno oprostitev. Sodišče je I. M. oprostilo plačila takse za tožbo, E. M. pa ne. Ker E. M. takse ni plačala, je sodišče s sklepom IV P 1397/2018 z dne 18. 1. 2019 postopek zanjo ustavilo, postopek pa nadaljevalo z I. M. in toženi stranki vročilo drugopis tožbe s prilogami v odgovor. Toženka je na tožbo odgovorila 11. 4. 2019 in 28. 1. 2020 vložila še prvo pripravljalno vlogo. Res je, da je I. M. pred tem umrl, ker pa je imel v postopku pooblaščenko, pogojev za prekinitev postopka ni bilo (1. točka 205. člena ZPP).

8. E. M. je novo tožbo zoper Z. B. vložila 5. 3. 2019 in kot vrednost spornega predmeta navedla znesek 19.000,00 EUR. Ta zadeva se je vodila pod opr. št. IV P 385/2019. Hkrati s tožbo je predlagal tudi združitev tega postopka s postopkom IV P 1397/2018. Sodišče prve stopnje je predmetno tožbo toženi stranki vročilo v odgovor in ta je nanjo odgovorila 11. 4. 2019. Nato je 28. 1. 2020 tožena stranka vložila še prvo pripravljalno vlogo.

9. Sodišče druge stopnje pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da sta bila odgovor na tožbo in prva pripravljalna vloga vložena tako v postopku IV P 1397/2018 kot postopku IV P 385/2019 potrebna pravdna stroška v vsaki od zadev (prvi odstavek 155. člena ZPP). Odgovora na tožbo zato, ker bi v nasprotnem primeru sodišče izdalo zamudni sodbi, prvi pripravljalni vlogi pa v dopolnitev tožbenih navedb, saj postopka do vložitve teh vlog nista bila združena. Glede na to, da je vrednost spornega predmeta v vsakem od postopkov znašala 19.000,00 EUR, je tudi priznano število točk s strani sodišče prve stopnje pravilno. Na to v prvi zadevi nima vpliva dejstvo, da se je postopek vodil le z eno tožečo stranko, ki je umrla pred vložitvijo odgovora na tožbo, ker je pokojni I. M. imel v postopku pooblaščenko1 in pogojev za prekinitev postopka ni bilo. Prav tako na to nima vpliva, da je tožena stranka odgovorila na tožbo dveh tožečih strank, čeprav je bila tožeča le še ena stranka, ker je za odmero nagrade za sestavo odgovora na tožbo v obravnavanem primeru odločilna vrednost spornega predmeta. Prav tako na priznanje nagrade za sestavo odgovora na tožbo in prve pripravljalne vloge v drugi zadevi ne more vplivati dejstvo, da sta bila v drugi zadevi vložena vsebinsko enaka oziroma skoraj enaka odgovor na tožbo in prva pripravljalna vloga kot v prvi zadevi2. 10. Utemeljena pa je pritožbena trditev, da pripada toženi stranki le ena nagrada za pristop na narok, torej enkrat 150 točk, ker je sodišče za obe zadevi razpisalo en narok, na tem naroku zadevi le združilo, vsebinsko pa ene ali druge zadeve ni obravnavalo. Sodišče druge stopnje je zato odmerjene stroške znižalo za 150 točk. 11. Glede na navedeno je sodišče druge stopnje pritožbi prvotožeče stranke delno ugodilo in odločitev sodišča prve stopnje glede odmerjenih stroškov delno spremenilo (3. točka 365. člena ZPP), sicer pa pritožbo, ker tudi niso podane po uradni dolžnosti upoštevne kršitve procesnega in materialnega prava (drugi odstavek 350. člena ZPP), kot neutemeljeno zavrnilo in v preostalem izpodbijanem delu sklep sodišča prve stopnje potrdilo (2. točka 365. člena ZPP).

12. Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na prvem odstavku 154. člena in prvem odstavku 155. člena ZPP. Tožeča stranka je kot pritožbene stroške priglasila 100 točk za prejem sklepa in konferenco s stranko ter 375 točk za sestavo pritožbe, povečano za 2% materialnih stroškov in 22% DDV-ja. Sodišče tožeči stranki 100 točk za prejem sklepa in konferenco s stranko ni priznalo, ker sta to opravili, vsebovani v opravilu sestave pritožbe. Preostali priglašeni stroški so utemeljeni, prvotožnici pa pripadajo v višini pritožbenega uspeha, ki je 10,9 odstoten.

1 Dediči po pokojnem I. M. odvetnici A. A. pooblastila niso preklicali 2 Kar je nenazadnje omogočila vsebinsko enaka druga tožba.