Jedro

V kolikor se stranka z vsebino vloge seznani z vpogledom v spis, ji je s tem dana možnost, da se o njej tudi izjavi, ne glede na to, da ji sicer formalno ni bila vročena.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se na stavbi z identifikacijsko številko 000-3365, stoječi na parceli 2132/0, k. o. X, na naslovu ......, dokončno vzpostavi etažna lastnina (točka I izreka). Pri stavbi je poočitilo spremembe nekaterih identifikacijskih številk (točka II izreka). Odločilo je, da se določijo in v zemljiško knjigo vpišejo doslej nevpisani posamezni deli, ki so nastali iz nerazdeljenega dela z začasno identifikacijsko številko 000 (točka III izreka); določilo je splošne skupne dele stavbe ter odločilo, da se pri njih v korist vsakokratnega lastnika posameznega dela vpiše solastninska pravica do določenega deleža (točka IV izreka); za vsak posamezen del stavbe je ugotovilo obstoj lastninske pravice (točka V izreka) in odločilo, da se sklep v zemljiški knjigi izvede v vrstnem redu vpisane zaznambe postopka vzpostavitve etažne lastnine (točka VI izreka).

2. Pritožbo zoper sklep vlaga predlagatelj J. A.. Uveljavlja vse pritožbene razloge po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Predlaga razveljavitev izpodbijane odločitve. Navaja, da je družbi A., d. o. o., oziroma direktorici K., podpisal pooblastilo in ji še pred izdelavo predloga za vpis posameznih delov stavbe in solastniških deležev na skupnih delih stavbe, posredoval pripombe na elaborat za vpis v kataster stavb. Posredoval je tudi pripombe, ki se nanašajo na deleže posameznih lastniških delov stavbe. Opozoril je, da deleži, ugotovljeni z odločbo 362-D-43/92 z dne 12. 4. 2008, niso pravilni. To bi morala pooblaščenka ugotoviti sama pri izdelavi predloga in o tem obvestiti sodišče in druge predlagatelje. Posredoval ji je tudi pripombe izvedenca A. Č., ki se nanašajo na idealne deleže posameznih solastnikov stavbe. Ta je ugotovil, da je bila pokojna A. A. solastnica stavbe do 47/132. Ta delež v naravi predstavlja stanovanje v prvem nadstropju levo v izmeri 97 m2 in stanovanje v prvem nadstropju desno v izmeri 89 m2. Glede na delež, ki ga je imela na celotni stavbi, znaša njen delež na poslovnem prostoru 11/132 in ne 6/132, kot je zmotno ugotovljeno z odločbo z dne 24. 4. 2008. Ta odločba je sicer postala pravnomočna, vendar je bila predlagateljica dolžna na neskladje opozoriti in predlagati, da predlagatelji soglasno določijo delež na poslovnem prostoru, v kolikor pa to ni možno, bi glede deleža na poslovnem prostoru morala predlagatelje napotiti na pravdo. Pogojno strinjanje z lastništvom južnega dela podstrešja (ID 000-3365-17) na ime J. A. mora enako veljati tudi za kletne prostore (ID 12, 13), katere posedujeta I. A. in G. M. M., saj so izročeni z istim sklepom o dedovanju. Predlagatelj je na to opozoril na naroku 12. 10. 2012. Kletni prostori so poleg tega že primerni za uporabo, medtem ko je podstrešje uporabno samo, če se ga adaptira v stanovanje. V predlogu kvadrature stanovanj niso navedene transparentno, temveč skupaj s pripadajočo kletjo. V nadaljevanju opozarja na razlike v površinah pri delih z identifikacijsko številko 000-3365-2, 000-3365-4 in 000-3365-5. Parcelna številka 2132, ki pripada stanovanjski stavbi, je ravno tako predmet vzpostavitve etažne lastnine, kar pa pooblaščenka ni upoštevala in zato na tem zemljišču niso določeni idealni deleži, ki bi morali biti ugotovljeni z elaboratom etažne lastnine. Vsebinske pripombe na predlog etažnega načrta je predlagatelj v pritožbenem postopku dal zato, ker je bil šele z izpodbijanim sklepom seznanjen z dokončnim predlogom etažnega načrta ter načrta stavbe in delov stavbe. Sodišče se je na naroku 12. 10. 2012 zavezalo, da bo dopolnjen predlog posredovalo vsem udeležencem, vključno tistim, ki jih zastopa pooblaščenka, vendar tega ni storilo. Predlagatelj se zato o njem ni mogel izjasniti in posredovati svojih pripomb. Meni, da mu je bila s tem kršena njegova pravica do izjave o bistvenih dejstvih, na katerih temelji izpodbijani sklep. Predvsem je pri tem pomembno vprašanje odprave neskladja glede idealnega deleža na poslovnem prostoru, ki ni enak deležu, ki je bil ugotovljen z odločbo 362-D-43/92. 3. Na pritožbo je odgovorila predlagateljica A. I.. Meni, da je neutemeljena, saj je sodišče odločilo v skladu s pravnomočnimi odločbami ter dogovorom udeleženih na obravnavi, na kateri je bil prisoten tudi pritožnik. Ostale navedbe ocenjuje za brezpredmetne in predlaga zavrnitev pritožbe.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Iz podatkov spisa izhaja, da je bilo na naroku 12. 10. 2012 dogovorjeno, da bo pooblaščenka predlagateljev pripravila predlog, ki bo vseboval na naroku navedene spremembe in pripombe, nato pa bo sodišče ta predlog posredovalo vsem udeležencem, vključno tistim, ki jih pooblaščenka zastopa. Dopolnjen predlog je sodišče prejelo 29. 10. 2012, nato pa še enega 29. 10. 2013. Sodišče ju predlagatelju ter ostalim udeležencem ni vročalo. Pritožnik trdi, da je zato prišlo do posega v njegovo pravico do izjave. Očitek je, kot bo obrazloženo v nadaljevanju, neutemeljen.

6. Iz dopolnjenega predloga z dne 29. 10. 2012 izhaja, da ga je pritožnik osebno podpisal. Z njegovo vsebino je bil torej seznanjen. Seznanjen pa je bil tudi z vsebino popravljenega predloga z dne 29. 10. 2013, saj mu je bil 10. 2. 2014 s strani sodišča dovoljen pregled spisa, izdane pa so mu bile tudi fotokopije tako prvega kot drugega dopolnjenega predloga ter prilog (primerjaj odredbo in uradni zaznamek na list. št. 94). Ker je bil torej z vsebino obeh dopolnjenih predlogov seznanjen, je imel tudi možnost, da se o njuni vsebini izjavi, le izkoristil je ni. Posledično se na kršitev pravice do izjave ne more uspešno sklicevati.

7. Pritožnik v pritožbi oporeka tudi deležem, ki so bili s pravnomočno denacionalizacijsko odločbo Upravne enote Ljubljana št. 362-D-43/92-106 z dne 24. 4. 2008 (priloga C9) vrnjeni denacionalizacijskim upravičenkam A. I. (vrnjen ji je bil delež 11/132 stavbe na kateri sodišče v tem postopku vzpostavlja etažno lastnino) in M. G. ter A. A. (vsaki od njiju je bil vrnjen delež do 6/132 iste stavbe). Ne glede na to, da je odločba o denacionalizaciji postala pravnomočna, meni, da bi morala (njegova) pooblaščenka pri oblikovanju predloga upoštevati z njegove strani prejete pripombe in na neskladja opozoriti in predlagati, da predlagatelji soglasno določijo delež na poslovnem prostoru(1), v kolikor pa to ni možno, bi glede deleža na njem morala predlagatelje napotiti na pravdo.

8. Nerelevantno za odločitev je, ali je pritožnik svoji pooblaščenki pravočasno posredoval pripombe v zvezi z deležem, ki naj bi ga na poslovnem prostoru imela denacionalizacijska upravičenka A. A. in ali je pooblaščenka v zvezi s tem ustrezno ravnala oziroma ali je pripombe pri pripravi predloga upoštevala. Ravnanje pooblaščenca v postopku je namreč izenačeno z ravnanjem stranke same. Stranka mora torej trpeti posledice morebitnih napak oziroma opustitev svojega pooblaščenca. Po podelitvi pooblastila je odgovornost stranke, da zagotovi nemoteno in potrebno komunikacijo med njo in pooblaščencem.

9. Ne glede na to pa je potrebno pritožniku pojasniti, da s trditvijo, da delež, ki je bil A. A. vrnjen v denacionalizacijskem postopku ni pravilen, tudi sicer ne more biti uspešen. Gre namreč za delež, ki je bil vrnjen pokojni upravičenki v denacionalizacijskem postopku s pravnomočno odločbo, v katero v tem postopku ni mogoče posegati. Zmotno je tudi njegovo stališče o tem, da bi moral biti napoten na pravdo, saj v postopku za vzpostavitev etažne lastnine ni prekinitve postopka in napotitve na pravdo. O spornih vprašanjih se odloča ob uporabi domnev oziroma sodišče odloči v korist udeleženca, čigar pravica je verjetneje izkazana (17. člen ZVEtL).

10. Iz podatkov spisa in razlogov izpodbijanega sklepa izhaja, da se je sodišče prve stopnje pri svoji odločitvi oprlo na odločbo Geodetske uprave RS št. 02132-00282/2007 z dne 19. 11. 2007, s katero so bili stavba D. in njeni posamezni deli vpisani v kataster stavb. S to odločbo so bili delom stavbe določene identifikacijske številke, površine in dejanska raba. Odločba je bila izdana v upravnem postopku in med drugim vročena tudi pritožniku. Sodišču prve stopnje tako v zvezi z vpisom stavbe in njenih delov v kataster stavb (3. točka 23. člena ter 23.a člena ZVEtL) postopka ni bilo potrebno izvajati. Res je sicer, da ZVEtL v 23. členu predvideva tudi možnost, da sodišče pri pristojnem upravnem organu zahteva (le) izvedbo postopka za spremembo podatkov v katastru stavb, če ugotovi, da ne odražajo v postopku ugotovljenega dejanskega stanja, vendar pa do tega v konkretni zadevi ni prišlo. Nihče od udeležencev, vključno s pritožnikom, namreč v teku postopka pred sodiščem prve stopnje ni trdil, da bi bili podatki glede površin posameznih delov, ki jih izkazuje kataster stavb, nepravilni. Kot je bilo že opozorjeno, morebitne pripombe, ki jih je v tej smeri predlagatelj posredoval svoji pooblaščenki, slednja pa na to v postopku ni opozorila, na odločitev ne morejo vplivati. Ker so takšne trditve, dane šele v pritožbenem postopku prepozne, jih ne more upoštevati niti pritožbeno sodišče(2). Ni namreč mogoče slediti pritožniku, da je bil z etažnim načrtom oziroma elaboratom seznanjen šele z izpodbijanim sklepom. Kot je bilo že opozorjeno, je v upravnem postopku, ki je tekel zaradi vpisa stavbe in delov stavbe sodeloval in je prejel tudi zgoraj citirano odločbo (v kateri so ugotovljene tudi površine posameznih delov), zato bi morebitne trditve, da podatki ne ustrezajo dejanskemu stanju, lahko pravočasno podal. 11. Nerazumljiva je pritožbena trditev, da bi pogojno strinjanje z lastništvom južnega dela podstrešja (ID 000-3365-17) moralo veljati tudi za kletne prostore (ID 12, 13), ki ju posedujeta I. A. in G. M. M., saj so predmet istega sklepa o dedovanju. Ni jasno, ali pritožnik s tem oporeka lastninski pravici teh dveh udeleženk in trdi, da je lastnik on sam ali pa je sporno kaj drugega. V kolikor pritožnik s tem oporeka ugotovljeni lastninski oziroma solastninski pravici I. A. in G. M. M. na posameznem delu z identifikacijsko številko 000-3365-12 in 000-3365-13, je tudi s takšnimi trditvami prepozen. V postopku pred sodiščem prve stopnje namreč lastninska pravica teh dveh udeleženk ni bila sporna in je sodišče v celoti sledilo predlogu (tudi pritožnika). Tudi ne drži, da bi pritožnik v zvezi s tem na naroku 12. 10. 2012 karkoli navajal, niti vprašanje lastninske pravice na posebnem delu ID 000-3365-12 in ID 000-3365-13, za razliko od posebnega dela z identifikacijsko številko 000-3365-17 (južna polovica podstrešja)(3), ni bilo izpostavljeno kot sporno.

12. Končno je neutemeljen tudi očitek, ki se nanaša na parc. št. 2132, k. o. X, saj je sodišče pod točko IV izreka to parcelo določilo kot splošni skupni del stavbe z solastnimi deleži posameznih lastnikov posameznih delov kot to izhaja iz izreka.

13. Glede na obrazloženo je pritožba neutemeljena. Ker pritožbeno sodišče ni ugotovilo niti kršitev, na katere je v obsegu drugega odstavka 350. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP ter 13. členom ZVEtL dolžno paziti po uradni dolžnosti, je pritožbo zavrnilo in izpodbijani sklep sodišča prve stopnje na podlagi 353. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL potrdilo.

(1) Pritožbeno sodišče domneva, da gre za poslovni prostor z identifikacijsko številko 0000-3365-16, ki se nahaja v drugi etaži (pritličje desno) v izmeri 98,56 m2. Pritožnik ga v pritožbi namreč podrobneje ne označi. (2) Gre za prekluzijo v tako imenovanem predlagalnem nepravdnem postopku (glej 286. člen v zvezi z 337. členom ZPP, 37. členom ZNP in 13. členom ZVEtL).

(3) Lastninski pravici pritožnika sta (glej pooblastilo, dano pooblaščenki za vložitev predloga) nasprotovala M. Ž. in M. J. C.. To je bil tudi razlog, da je bilo to vprašanje na naroku obravnavano.