Jedro

Če imajo stranke na pisno izvedensko mnenje pripombe in zahtevajo zaslišanje izvedenca oz. dopolnitev izvedenskega mnenja v okoliščinah, ki so pomembne za rešitev spora (v obravnavanem primeru o načinu nastanka poškodbe tožnika), je ustno zaslišanje izvedenca oz. dopolnitev pisnega izvedenskega mnenja potrebna. Opustitev zaslišanja izvedenke sodnomedicinske stroke tako pomeni načelo neposrednosti in načelo kontradiktornosti.

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi , sodba sodišča prve stopnje se razveljavi in se zadeva pošlje sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o pritožbenih stroških se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijano vmesno sodbo je sodišče prve stopnje odločilo, da je toženka Z. d.d., odgovorna za škodo, ki jo je v škodnem dogodku dne 21. 11. 1999 utrpel tožnik B.B. Zoper sodbo je vložila pritožbo toženka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, smiselno pa tudi zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka. Navedla je, da je vmesna sodba preuranjena, da si razlogi sodbe glede na izvedene dokaze med seboj nasprotujejo, dejansko stanje je nepopolno ugotovljeno, nepravilno pa je uporabljeno tudi materialno pravo. Sodišče prve stopnje je očitno verjelo le izpovedbi tožnika in priče F. K., ki ne vzdrži logičnega preizkusa. Logično je namreč pričakovati, da bi ob delovanju večje sile na telo tožnika (le-ta je namreč zatrjeval, da ga je povlekel in podrl avto), na telesu tožnika nastale znatnejše in drugače locirane poškodbe od tistih, ki so bile ugotovljene ob kirurškem pregledu tožnika. Izvedensko mnenje dr. S. Š. je pomanjkljivo, saj je nedorečeno in dopušča različno razlogovanje mehanizma tožnikove poškodbe. Izvedenka prihaja sama s seboj v nasprotje, saj enkrat meni, da bi pri normalnem izstopanju iz vozila, brez dodatnega speljevanja, najverjetneje res lahko prišlo drugih poškodb ali mogoče do bolj izrazitih poškodb na trtici, boku ali spodnjih okončinah, če bi tožnik padel na tla. V svojem zaključku pa meni, da ni mogoče povsem zanesljivo izključiti možnega načina nastanka udarnine desnega komolca samo s padcem po zaledenelem ali zasneženem cestišču. Tožnik ni zatrjeval, niti izpovedal, da je imel pri padcu pokrčen komolec ali kakšen predmet v rokah, zato je zatrjevani mehanizem nekoliko neobičajen za tožnikovo poškodbo. Za pravilno razsojo bo zato potrebna dopolnitev izvedenskega mnenja in natančna ugotovitev mehanizma poškodovanja tožnika. Če bi sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in dokazno ocenilo vse izvedene dokaze in tudi dovolilo po toženi stranki predlagano dopolnitev izvedenskega mnenja glede mehanizma poškodovanja tožnika, bi vsakakor ob pravilni uporabi materialnega prava moralo tožbeni zahtevek v celoti zavrniti. Predlagala je, da sodišče druge stopnje izpodbijano vmesno sodbo sodišča prve stopnje razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno obravnavo in odločanje.

Pritožba je utemeljena.

Zaradi pojasnitve mehanizma poškodovanja tožnika in ugotovitve, ali bi pri po tožniku zatrjevanem načinu nastanka poškodbe prišlo pri tožniku še do kakšne druge poškodbe, razen poškodbe komolca, je sodišče prve stopnje angažiralo stalno izvedenko sodno medicinske stroke dr. S. Š. Le-ta je izdelala pisno izvedensko mnenje, v katerem je ugotovila, da bi poškodba tožnikovega desnega komolca lahko nastala ob padcu in udarcu s pokrčenim komolcem na tla ali ob udarcu ob rob pohištva, stopnice, pločnika ali kamna ali ob aktivnem topem udarcu s topim predmetom ali obuto nogo. Glede na znatnejšo poškodbo desnega komolca pa je menila, da je tožnik najverjetneje v vso silo priletel na pokrčen desni komolec in sicer ob padcu po spolzkih tleh, na zaledeneli cesti ali na cesti pokriti s snegom. Do padca pa je lahko prišlo zaradi pospeševanja ali izpeljevanja vozila ali pa je tožniku spodrsnilo pri hoji po zaledenelim tleh. Ker pa je poškodba komolca znatnejša in je zahtevala tudi terapijo v Splošni bolnici ... je najverjetneje prišlo do poškodbe tako, da je bil tožnik spodnešen oz. mu je spodrsnilo ali da je bil poškodovan tako, kot je sam opisal, pri speljevanju avtomobila. Pri takšnem načinu je bil potisnjen tako, da je padel bolj izrazito na pokrčen desni komolec. Na glavni obravnavi dne 24. 11. 2003 je toženka načelno sicer sprejela takšno izvedensko mnenje, vendar je menila, da je izvedenka glede biomehanizma tožnikovih poškodb ostala nedorečena. Predlagala je, da sodišče prve stopnje izvedenko neposredno zasliši ali da le-ta pisno dopolni svoje mnenje oz. če to ne bi bilo mogoče, da se določi nov izvedenec sodnomedicinske stroke. Sodišče prve stopnje je takšen dokazni predlog toženke zavrnilo, s čemer je bistveno kršilo določbe pravdnega postopka (čl. 339/I Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP-A). Kršeno je namreč načelo neposrednosti (čl. 4 ZPP-A), ki določa, da sodišče odloči o tožbenem zahtevku na podlagi ustnega, neposrednega in javnega obravnavanja. To načelo uzakonja določilo čl. 353/I ZPP-A, po katerem sodišče odloči, ali naj izvedenec da svoj izvid in mnenje samo ustno na obravnavi ali pa naj jo da tudi pisno pred obravnavo. Gre pa tudi za kršitev načela konkradiktornosti (čl. 5 ZPP-A), po katerem mora sodišče dati vsaki stranki možnost, da se izjavi o zahtevkih in navedbah nasprotne stranke. Samo tedaj, če ta zakon določa drugače, sme sodišče odločiti o zahtevku, o katerem nasprotni stranki ni bila dana možnost, da se izjavi. Ta načela zagotavljajo strankam pravico, da se opredelijo do vsakega dokaznega gradiva in tako aktivno vplivajo na potek in rezultat postopka. Načelo neposrednosti sicer ni kršeno, kadar sodišče pisno izvedensko mnenje, glede katerega stranke niso imele pripomb, le prebere na obravnavi. Kadar pa imajo stranke na pisno izvedensko mnenje pripombe in zahtevajo zaslišanje izvedenca oz. dopolnitev izvedenskega mnenja o okoliščinah, ki so pravno pomembne za rešitev spora (v obravnavanem primeru o načinu nastanka poškodbe tožnika), je ustno zaslišanje izvedenca oz. dopolnitev pisnega izvedenskega mnenja potrebna. Opustitev zaslišanja izvedenke sodnomedicinske stroke tako pomeni bistveno kršitev določb pravdnega postopka, ki je vplivala ali bi mogla vplivati na zakonitost in pravilnost izpodbijane vmesne sodbe (čl. 339/I ZPP-A). Sodišče druge stopnje je zato pritožbi ugodilo ter na podlagi čl. 354/I ZPP-A razveljavilo sodbo sodišča prve stopnje in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V ponovljenem postopku bo glede na predlog toženke potrebno izvesti dokaz z zaslišanjem izvedenke sodnomedicinske stroke dr. S. Š.. Toženka je pripombe na pisno mnenje izvedenke podala na glavni obravnavi dne 24. 11. 2003 (in jih dodatno razložila tudi v pritožbi), o njih pa se izvedenka ni izjavila. Toženka je namreč izvedensko mnenje grajala, ker naj bi bilo nedorečeno in pomanjkljivo, saj dopušča različne razloge tožnikove poškodbe, izvedenka pa naj bi v njem prehajala sama s seboj v nasprotje. Izvedenka bo tako morala odgovoriti na očitke toženke, sicer pa bo obseg dopolnitve dokaznega postopka stvar materialnoprocesnega vodstva sodišča prve stopnje.

Ker je sodišče druge stopnje sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, pritožbenih očitkov, ki se nanašajo na uporabo materialnega prava in ugotovitev dejanskega stanja, ni obravnavalo.

Izrek o pritožbenih stroških temelji na določilu čl. 165/IV ZPP-A.