Jedro

Glede na to, da je bila tožniku že izdana odločba ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, je potrebno upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ, kjer je določeno, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga zavarovanec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je zavarovan, oziroma iz naslova opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan za pravico do denarnega nadomestila in ob upoštevanju preostale delovne zmožnosti v skladu z izvršljivo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Tožnik v spornem obdobju za pridobitno delo ni bil zmožen niti z upoštevanjem razbremenitev, ki jih je podala invalidska komisija.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in odločbo toženca številka: ... z dne 18. 11. 2024 v izreku spremenilo tako, da je datum "7. 10. 2024" nadomestilo z datumom "24. 11. 2024" in črtalo stavek, da je tožnik od 8. 10. 2024 dalje zmožen za delo skladno z omejitvami po odločbi ZPIZ z dne 6. 8. 2024.

2.Zoper sodbo je pritožbo vložil toženec zaradi napačne uporabe materialnega prava in bistvenih kršitev določb postopka. V pritožbi navaja, da je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo s tem, da je zaključilo, da v tej zadevi ni bistveno vprašanje, ali se je prvo tožniku (v nad.: tožnik), v obdobju med 8. 10. 2024 in 24. 11. 2024, zdravstveno stanje poslabšalo. Pri tem se sklicuje na odločbo ZPIZ z dne 6. 8. 2024, s katero je bil tožnik razvrščen v III. kategorijo invalidnosti (stanje po serijskem zlomu reber od II do XII levo in adipositas), s priznano pravico do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: delo, pri katerem je levica v oporo desnici, s polnim delovnim časom od 11. 1. 2024 dalje. Navedena odločba je postala dokončna 24. 8. 2024. Toženec opozarja na tretji odstavek 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja. Pri tožniku bi moralo priti do takšnega poslabšanja zdravstvenega stanja oziroma pojava novega obolenja, ki bi dodatno zmanjševalo preostalo delazmožnost, s katerim invalidska komisija ne bi bila seznanjena v času svojega odločanja, sicer odločanje invalidske komisije izgubi svoj namen. Po mnenju toženca pri tožniku v času med 8. 10. 2024 in 24. 11. 2024 ni prišlo do poslabšanja zdravstvenega stanja. Šele v izvidu psihiatra z dne 28. 11. 2024 je ugotovljena depresivna epizoda, zaradi česar je bila pri tožniku ugotovljena polna nezmožnost za delo od 25. 11. 2024 dalje. Tudi sodni izvedenec ni ugotovil, da bi se tožniku zdravstveno stanje poslabšalo. Toženec nadalje opozarja, da je delodajalec dolžan pridobljene pravice iz naslova preostale delazmožnosti izvršiti, torej tudi pravico do premestitve na drugo delovno mesto in tako skrbeti za varnost in zdravje delavcev. S tem v zvezi se sklicuje na sodbo pritožbenega sodišča. Razen tega je tudi že sodišče prve stopnje samo zaključilo, da način, vrsta in pogoji prevoza na delo ne morejo predstavljati osnove, ki bi vplivala na priznanje začasne nezmožnosti za delo. Kljub temu pa je, v nasprotju s sodno prakso in brez konkretnih razlogov, navedeno dejstvo upoštevalo kot relevantno, pri čemer se je oprlo predvsem na nižjo izobrazbo tožnika, na podlagi katere lahko opravlja le fizično delo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

3.Pritožba ni utemeljena.

4.Pritožbeno sodišče je preizkusilo sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, navedenih v pritožbi. Po drugem odstavku 350. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) v zvezi z 19. členom Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (v nadaljevanju: ZDSS-1) je po uradni dolžnosti pazilo na bistvene kršitve določb pravdnega postopka, navedene v drugem odstavku 350. člena ZPP, ter na pravilno uporabo materialnega prava. Ugotovilo je, da sodišče prve stopnje ni storilo bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti, niti tistih, ki jih uveljavlja pritožba. Dejansko stanje je pravilno in popolno ugotovilo ter sprejelo pravilno materialnopravno odločitev.

5.Sodišče prve stopnje je presojalo drugostopenjsko odločbo toženca številka: ... z dne 18. 11. 2024, s katero je bilo delno ugodeno pritožbama delodajalca in tožnika in je bila prvostopenjska odločba številka: ... z dne 1. 10. 2024 spremenjena tako, da je bil tožnik tudi v času od 5. 10. 2024 do 7. 10. 2024 začasno nezmožen za delo (poškodba izven dela). Od 8. 10. 2024 dalje pa je bil zmožen za delo z omejitvami po odločbi ZPIZ številka: ..., številka dosjeja: ... z dne 6. 8. 2024.

6.Iz dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje in iz listinske dokumentacije v spisu izhaja, da je bil tožnik od 7.1.2019 v bolniškem staležu zaradi poškodbe izven dela. Z odločbo ZPIZ z dne 6. 8. 2024 (ki se nahaja v dokumentaciji upravnega spisa) je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti zaradi posledic bolezni in mu je bila priznana pravica do premestitve na drugo delovno mesto z omejitvami: delo, pri katerem je levica le v oporo desnici, s polnim delovnim časom od 11. 1. 2024 dalje.

7.Pravna podlaga za presojo zadeve je podana v določbah Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju (v nadaljevanju: ZZVZZ) in pa v Pravilih obveznega zdravstvenega zavarovanja (v nadaljevanju: Pravila OZZ). Kot izhaja iz prvega odstavka 232. člena Pravil OZZ, zadržanost zavarovanca od dela nastopi z dnem, ko osebni zdravnik na podlagi pregleda ugotovi, da začasno ni zmožen opravljati svojega dela zaradi bolezni ali poškodbe. Glede na to, da je bila tožniku že izdana odločba ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, pa je potrebno upoštevati tudi določbo tretjega odstavka 233. člena Pravil OZZ, kjer je določeno, da se začasna nezmožnost za delo ugotavlja glede na delo, ki ga zavarovanec opravlja po pogodbi o zaposlitvi, na podlagi katere je zavarovan, oziroma iz naslova opravljanja dejavnosti, na podlagi katere je zavarovan za pravico do denarnega nadomestila in ob upoštevanju preostale delovne zmožnosti v skladu z izvršljivo odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.

8.Sodišče prve stopnje je dejansko stanje razčiščevalo s pridobitvijo izvedenskega mnenja sodnega izvedenca specialista MDPŠ. Kot izhaja iz pisno podanega izvedenskega mnenja in izpovedbe izvedenca, gre v tem primeru za 55-letnega tožnika z osnovno izobrazbo, ki je opravljal delo čevljarja in izdelovalca ključev ter brušenje rezil. Ima 39 let in šest mesecev delovne dobe. V januarju 2019 je padel z lestve. Prišlo je do zloma II. do VIII. rebra levo, prsnice in prsne hrbtenice. Kljub dolgotrajnemu zdravljenju se VI. in VII. rebro nista zarasla. V nadaljevanju zdravljenja je v prizadetem področju nastala huda nevropatska bolečina. Na istem področju je prebolel tudi herpes zoster. Poleg tega se tožnik vodi tudi zaradi hude debelosti, začetne artroze kolen ter anksiozno depresivne motnje v sklopu prilagoditvene motnje. Po mnenju sodnega izvedenca tožnik v spornem obdobju za pridobitno delo ni bil zmožen niti z upoštevanjem razbremenitev, ki jih je podala invalidska komisija, kar pomeni, da tudi ni bil zmožen za drugo delo, kjer bi bila levica le v oporo desnici. Pri tožniku je zdravstveno stanje več ali manj ves čas enako. Kasneje je tožnik iskal pomoč pri psihiatru zaradi depresivne motnje. Pojavljajo se neznosne bolečine pri vsakem premiku. Zaradi lajšanja bolečin jemlje številna zdravila. Tudi specialist MDPŠ po že podani oceni invalidske komisije ugotavlja, da mnenja o delazmožnosti ne more podati, ker zdravljenje še ni zaključeno. Prav tako iz kasneje podanega izvedenskega mnenja izvedenca ortopeda (v mesecu januarju 2025) izhaja, da tožnik za pridobitno delo ni zmožen, vsakršna drugačna ocena je nerealna in strokovno neutemeljena.

9.Tudi po stališču pritožbenega sodišča gre za prepričljivo mnenje sodnega izvedenca. V nasprotju z mnenjem invalidske komisije, na podlagi katerega je ZPIZ izdal odločbo, sodni izvedenec ugotavlja, da tožnik niti pred izdajo odločbe ZPIZ, s katero je bil razvrščen v III. kategorijo invalidnosti in so mu bile priznane pravice iz invalidskega zavarovanja, niti po izdaji navedene odločbe, ni zmožen opravljati pridobitno delo, torej niti z upoštevanjem razbremenitev, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ.

10.V zvezi s pritožbenimi navedbami, da v spornem obdobju, torej vse do 25. 11. 2024, pri tožniku ni prišlo do spremembe v zdravstvenem stanju in da je posledično potrebno pri presoji upoštevati dokončno odločbo ZPIZ z dne 6. 8. 2024, pa pritožbeno sodišče poudarja, da je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da se pri zavarovancih v delovnem razmerju začasna nezmožnost za delo praviloma ocenjuje na delovno mesto, za katero je sklenjena pogodba o zaposlitvi. V primeru, da so bile z odločbo zavarovancu priznane pravice na podlagi II. ali III. kategorije invalidnosti, pa je potrebno upoštevati izvršljivo odločbo ZPIZ-a.

11.V tej zadevi izvedenec ugotavlja, da tožnik glede na ugotovljeno zdravstveno stanje ni bil zmožen opravljati dela, niti upoštevaje omejitve, kot so bile določene v dokončni odločbi ZPIZ. Zdravstveno stanje se pri tožniku ni izboljšalo, temveč je po mnenju sodnega izvedenca ves čas slabo. Iz izvida bolečinske ambulante z dne 15. 11. 2024 izhaja, da je pri bolniku prisotna nevropatska bolečina torakalno, ki se poslabšuje. Zaradi slabšanja nevropatske bolečine so mu bila predpisana tudi zdravila, pričela pa se je tudi terapija z akupunkturo in TENS (izvid na list. št. A/8 sodnega spisa). Navedeni izvid izkazuje, da je prišlo pri tožniku, po izdaji dokončne odločbe ZPIZ, še do dodatnega poslabšanja zdravstvenega stanja.

12.Pritožbeno sodišče je že v drugi zadevi poudarilo, da je za ugotovitev začasne nezmožnosti za delo bistveno, kako določeno zdravstveno stanje vpliva na delovno zmožnost zavarovanca. Odločilno je, ali je zavarovanec zmožen opravljati delo skladno z omejitvami, kot izhajajo iz odločbe ZPIZ-a. Tudi v tej zadevi je sodni izvedenec ugotovil, da je bil tožnik v spornem obdobju začasno nezmožen za delo. Njegove ugotovitve so podprte z že omenjeno listinsko dokumentacijo v spisu, iz katere izhaja, da se je tožniku zdravstveno stanje po izdaji odločbe ZPIZ še poslabšalo. Gre za poslabšanje nevropatske bolečine, zaradi česar je bil deležen tudi dodatne terapije. Glede na navedeno so neutemeljene pritožbene navedbe, da se zdravstveno stanje v času po izdaji odločbe ZPIZ, ni poslabšalo.

13.Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

-------------------------------

1Glej Psp 247/2022.

2Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami.

3Ur. l. RS, št. 2/2004.

4Ur. l. RS, št. 9/92 s s spremembami.

5Glej sodbo Psp 96/2023 z dne 21. 6. 2023.

6Glej Psp 315/2010 z dne 16. 9. 2010.

Podzakonski akti / Vsi drugi akti

Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) - člen 233, 233/1, 233/3

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.