Jedro

Morebitna funkcija, ki jo oseba opravlja, ne vpliva na odločanje v zvezi z BPP, saj mora za pridobitev BPP vsak izpolnjevati pogoje, ki so določeni v 11. in naslednjih členih tega zakona.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo zavrnila tožničino prošnjo za dodelitev brezplačne pravne pomoči (v nadaljevanju BPP) za pravno svetovanje in zastopanje v zvezi s pritožbo zoper sklep istega sodišča opr. št. I U 64/2011 z dne 2. 3. 2011 ter v obliki oprostitve plačila stroškov postopka.

Iz obrazložitve odločbe je razvidno, da je tožnica vložila pritožbo zoper omenjeni sklep, s katerim je sodišče zavrnilo njen ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse, obenem z vloženo pritožbo pa zaprosila tudi za dodelitev BPP. Organ navaja, da je tožnica v postopku priložila kopije obvestil Mestne občine ... o prejemkih za mesece januar, februar in marec 2011, sodišče pa je po uradni dolžnosti vpogledalo v register ZZZS in ugotovilo, da je tožnica v zavarovanje prijavljena na podlagi delovnega razmerja v RS. Ker podatkov o plačah svojega delodajalca, to je ..., ni priložila, je organ te podatke pridobil iz spisa v zadevi Bpp 110/2011. Na podlagi navedenega je ugotovil, da ima tožnica prejemke iz naslova plač v višini 1667,08 EUR neto mesečno (povprečje za mesece december 2010 in januar ter februar 2011), na podlagi pogodbe o opravljanju funkcije pri MO... pa 338,91 EUR neto mesečno (nakazila za januar in februar 2011). Mesečni dohodek v višini 2005,99 EUR tako presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka (459,04 EUR), ki ga določa Zakon o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP) v 2. odstavku 13. člena. Ker tožnica presega finančni pogoj za dodelitev BPP, je organ njeno prošnjo zavrnil. Tožnica se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi uvodoma navaja, da višja sodnica svétnica na podlagi pooblastila predsednice sodišča ni pooblaščena za odločanje v zadevi odobritve BPP. Nadalje meni, da bi bilo treba o zadevi odločiti s sklepom. Poleg tega njena prošnja z dne 15. 3. 2011 ni bila nepopolna, zato so drugačne navedbe v obrazložitvi izpodbijane odločbe nezakonite. Poudarja, da je prošnjo vložila kot mestna svétnica, zato je tudi priložila kopije plačilnih list MO... o prejemkih, vpogled v zadevo Bpp 100/2011 pa je nezakonit, saj se nanaša na zadevo, v kateri nastopa kot fizična oseba. Zaradi tega sodnici, ki je odločala v obravnavani zadevi, očita zlorabo položaja, saj pridobivanje podatkov, ki so davčna tajnost, ne more biti predmet načela ekonomičnosti. Ker njeni dohodki, ki jih dobiva kot mestna svétnica, znašajo 384,22 EUR, je upravičena do BPP. Navaja tudi, da jo kot občinsko funkcionarko (34.a člen Zakona o lokalni samoupravi, ZLS) na podlagi 5. odstavka 61. člena istega zakona zastopa pravobranilstvo, tožbo pa je vložila v javnem interesu, zaradi česar je na podlagi 4. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP upravičena do BPP. Zaradi tega se njen finančni položaj na podlagi 4. odstavka 11. člena ZBPP ne ugotavlja. V zaključku zahteva, da se sodnica, ki je v postopku odločala, izloči, in opozarja na 23. člen Ustave RS in na kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja iz 288. člena KZ-1. Predlaga, naj sodišče izpodbijano odločbo odpravi in razveljavi ter ji dodeli BPP za pravno zastopanje v zadevi, „v kateri jo zastopa občinsko pravobranilstvo iz razloga, ker ga Mestna občina.... ni ustanovila“.

Toženka predlaga, naj sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrne.

Tožba ni utemeljena.

Sodišče se v celoti strinja z razlogi izpodbijane odločbe, s katerimi je organ utemeljil zavrnitev tožničine prošnje za dodelitev BPP, in sicer zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja iz 2. odstavka 13. člena ZBPP, glede na to da njen mesečni dohodek presega dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialnovarstvene storitve. Teh razlogov sodišče zato ne ponavlja (2. odstavek 71. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1), glede tožbenih očitkov pa dodaja: Napačno je tožbeno stališče, da višja sodnica svétnica, ki je odločala v obravnavani zadevi, za kaj takega ni bila pristojna. Po 3. odstavku 2. člena ZBPP o odobritvi BPP odloča predsednik okrožnega oz. specializiranega sodišča prve stopnje, ki lahko za odločanje pooblasti drugega sodnika, ki ima položaj svétnika na tem sodišču. Kot je navedeno v uvodu izpodbijane odločbe, je višja sodnica, ki je v zadevi odločala, svétnica, za odločanje v zadevi pa je pristojna na podlagi pooblastila predsednice tega sodišča št. Su 120103/2010-4 z dne 25. 2. 2010. Iz predloženih upravnih spisov je nadalje razvidno, da je bila tožničina zahteva za izločitev omenjene sodnice v obravnavani zadevi s sklepom z dne 4. 7. 2011 zavržena kot prepozna, saj je bila vložena po izdaji upravne odločbe, kar pomeni, da je glede na smisel določb ZUP o izločitvi uradne osebe (35. do 41. člen ZUP) prepozna. Sodišče v zvezi s tem dodaja, da bi se tožnica na razloge za izločitev sodnice, ki je odločila z izpodbijano odločbo, uspešno sklicevala le v primeru, če bi bile podane okoliščine, zaradi katerih bi morala biti sodnica kot uradna oseba po zakonu izločena. S tem bi bila namreč storjena absolutna bistvena kršitev pravil upravnega postopka (6. točka 2. odstavka 237. člena ZUP). Uradna oseba pa ne sme odločati ali opravljati dejanj v postopku – torej mora biti izločena – le v primerih, ki so taksativno našteti v 35. členu ZUP in ki pomenijo, da je uradna oseba vsaj v enem od tam navedenih razmerij do upravne zadeve oziroma do stranke v postopku. Tožnica s trditvami o nezakonitem ravnanju omenjene sodnice ne navaja nobenega od v tej določbi ZUP naštetih absolutnih razlogov za izločitev.

Nadalje je neutemeljeno stališče, da bi moralo biti o zavrnitvi prošnje za BPP odločeno s sklepom. Po 3. odstavku 34. člena ZBPP o prošnji odloči pristojni organ z odločbo, o vprašanjih postopka pa s sklepom. Z izpodbijano odločbo ni bilo odločeno o procesnem vprašanju, ampak je bila s tem, ko je bila zahteva zaradi neizpolnjevanja pogojev zavrnjena, sprejeta vsebinska odločitev o upravičenju do BPP.

Na drugačno odločitev v zadevi ne more vplivati niti dejstvo, da je tožnica svétnica MO... in da naj bi v tej funkciji vložila tudi predmetno zahtevo za dodelitev BPP. V 1. odstavku 10. člena ZBPP so določeni upravičenci do BPP, med njimi državljani RS, ki v Republiki Sloveniji stalno prebivajo. Pri tem morebitna funkcija, ki jo taka oseba opravlja, ne vpliva na odločanje v zvezi z BPP, saj mora za pridobitev BPP vsak izpolnjevati pogoje, ki so določeni v 11. in naslednjih členih tega zakona. Pri tem 1. odstavek 12. člena izrecno določa, da se finančni položaj prosilca ugotavlja glede na njegove dohodke in prejemke in dohodke njegove družine ter glede na premoženje, ki ga ima prosilec in njegova družina, razen če ni s tem zakonom določeno drugače. Predmet ugotavljanja so torej vsi prosilčevi dohodki in prejemki in ne le tisti, ki so vezani na opravljanje določene funkcije.

Prav tako ne drži, da je tožnica upravičenka iz 4. točke 1. odstavka 10. člena ZBPP, po kateri so upravičenci do te pomoči tudi nevladne organizacije in združenja, ki delujejo neprofitno in v javnem interesu ter so vpisane v ustrezen register v skladu z veljavno zakonodajo, in sicer v sporih v zvezi z opravljanjem dejavnosti v javnem interesu oz. z namenom, zaradi katerega so ustanovljene. Tožnica kot mestna svétnica ni nevladna organizacija oz. neprofitno združenje, ki delujejo v javnem interesu. Zato tudi ne pride v poštev uporaba 4. odstavka 11. člena ZBPP, ki za navedene upravičence določa, da se zanje finančni položaj ne ugotavlja.

Glede na navedeno organ v obravnavani zadevi ni ravnal nezakonito, ko je podatke, ki jih je o svojem finančnem stanju posredovala tožnica in pri tem navedla le dohodke, ki jih kot mestna svétnica prejema od MO..., preveril po uradni dolžnosti. Po 1. odstavku 33. člena ZBPP namreč pristojni organ zbere podatke o prosilcu, če je to potrebno, da se preverijo podatki v prošnji. Ker je na podlagi vpogleda v uradno evidenco (register ZZZS) ugotovil, da je tožnica zaposlena, in ker mu je bilo znano, da so bili podatki o njenih plačah pridobljeni že v drugi istovrstni zadevi (Bpp 110/2011), je na podlagi omenjene zakonske določbe lahko vpogledal v podatke te zadeve in nanje oprl odločitev. Kot je razvidno iz njene prošnje na obrazcu z dne 15. 4. 2011, ki se nahaja v upravnih spisih, pa je v izjavi pod točko 7 tudi soglašala, da pristojni organ z namenom preverjanja navedenih podatkov po uradni dolžnosti pridobi njene podatke, ki so davčna tajnost. Ker ostale tožbene navedbe za odločitev niso pomembne, je sodišče tožbo v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena ZUS-1 kot neutemeljeno zavrnilo.