Jedro

Tožnica se ni pritožila zoper odločbo, s katero je bil zavrnjen njen zahtevek za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zato je podana zakonska podlaga za ukrep urbanistične inšpekcije za odstranitev objekta, zgrajenega brez lokacijskega dovoljenja.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je tožena stranka odločbo urbanistične inšpekcije Sekretariata za inšpekcijske službe Skupnosti obalnih občin z dne 1.7.1992 v 1. točki izreka delno odpravila tako, da je pred besedo objekt črtala besedo "gospodarski", v preostalem delu pa pritožbo tožnice zavrnila. Prvostopni inšpekcijski organ je z navedeno odločbo tožnici in njenemu možu kot investitorjema naložil, da morata v roku 14 dni odstraniti gospodarski objekt tlorisnih dimenzij 7,20 m x 6,30 m na parc. št. 3924 ter vzpostaviti zemljišče v prvotno stanje. V obrazložitvi svoje odločbe tožena stranka navaja, da je za urejanje prostora pristojni upravni organ občine tožnici z odločbo z dne 8.4.1992 pravnomočno zavrnil zahtevo za izdajo lokacijskega dovoljenja za obravnavano gradnjo. Zato je pristojni inšpekcijski organ pravilno na podlagi določbe 3. odstavka 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, 26/90 in 48/90), izdal odločbo o odstranitvi zgrajenega objekta in vzpostavitvi prejšnjega stanja.

V tožbi tožnica navaja, da je storila vse, da bi gradnjo objekta legalizirala. Pri pristojnem zavodu je naročila izdelavo lokacijske dokumentacije, vendar ji zavod dokumentacije ni hotel izdelati, zaradi česar ji upravni organ ni mogel izdati lokacijskega dovoljenja. Ugotovila je, da je prišlo do sprememb prostorskih ureditvenih pogojev tako, da bo ob določenih pogojih možna gradnja. Predlaga, da sodišče preveri, kakšne so te spremembe. Sklicuje se tudi na izjavo ministra, pristojnega za varstvo okolja, da "črnih" gradenj ne bodo rušili, pač pa jih bodo legalizirali. Navaja še zdravstvene razloge, zaradi katerih se je odločila za to gradnjo. Predlaga, da sodišče odpravi odločbo tožene stranke in prvostopnemu upravnemu organu naloži, da se ji določi nov rok za predložitev lokacijskega dovoljenja.

Tožena stranka je predložila sodišču upravne spise ter v odgovoru na tožbo predlaga, da se tožba zavrne kot neutemeljena.

Tožba ni utemeljena.

Po presoji sodišča je izpodbijana odločba tožene stranke zakonita iz razlogov, ki so navedeni v tej odločbi. K tem razlogom sodišče še dodaja: Predmet odločanja v tem upravnem sporu je samo presoja zakonitosti izpodbijane odločbe tožene stranke, s katero je bila zavrnjena pritožba tožnice zoper odločbo prvostopnega organa urbanistične inšpekcije, s katero je bilo tožnici naloženo, da mora zgrajeni objekt na parceli št. 3924 odstraniti. Sodišče se v tem upravnem sporu ne more spuščati v presojo zakonitosti odločbe z dne 8.4.1992, s katero je pristojni občinski upravni organ (oddelek za upravno pravne zadeve) zavrnil zahtevek tožnice za izdajo lokacijskega dovoljenja. Zoper to odločbo se tožnica ni pritožila in je tako ta odločba postala 2.5.1992 pravnomočna. S pravnomočnostjo te odločbe je bila podana zakonska podlaga za odreditev ukrepa organa urbanistične inšpekcije po 3. odstavku 74. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor.

Sodišče presoja zakonitost izpodbijanega upravnega akta po tistem materialnem predpisu, ki je veljal oziroma se je moral uporabiti v času, ko je bil izpodbijani upravni akt izdan. Kasnejše spremembe materialnega predpisa pri odločanju v upravnem sporu ne pridejo v poštev. Zato sodišče ni dolžno preverjati ali so bili naknadno prostorski ureditveni pogoji spremenjeni tako, da bi tožnica sedaj pod določenimi pogoji lahko gradila sporni objekt. Kolikor tožnica meni, da bo sporni objekt lahko legalizirala na podlagi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list RS, št. 18/93), lahko postopi po določbah tega zakona.

Iz navedenih razlogov tožba ni utemeljena in jo je zato sodišče zavrnilo. Svojo odločitev je sodišče oprlo na določbo 2. odstavka 42. člena zakona o upravnih sporih. Ta zakon je sodišče smiselno uporabilo kot republiški predpis skladno z določbo 1. odstavka 4. člena ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 1/91-I).