Jedro

Kadar med podpisnikoma kolektivne pogodbe nastane spor o tem, ali je kolektivna pogodba veljavna, lahko vsaka od strank v kolektivnem delovnem sporu zahteva, da se ugotovi veljavnost kolektivne pogodbe (6.a) člen ZDSS-1. Predlagatelj v tem sporu izrecno nasprotuje temu, da bi se ugotavljalo, ali Kolektivni dogovor velja. Zahteva le, da sodišče ugotovi veljavnost sklepa uprave nasprotnega udeleženca, za kar pa nima pravnega interesa, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Z ugotovitvijo (ne)veljavnosti spornega sklepa uprave, se ne presoja veljavnost Kolektivnega dogovora, prav tako s tem nasprotnemu udeležencu ne bi bilo naloženo, da spoštuje in izvršuje Kolektivni dogovor. To bi predlagatelj lahko dosegel s predlogom v kolektivnem delovnem sporu, s katerim bi zahteval ugotovitev veljavnosti Kolektivnega dogovora, tega pa ne samo da ne zahteva, presoji veljavnosti Kolektivnega dogovora izrecno nasprotuje. Zatrjevane pravne negotovosti, ali bo nasprotni udeleženec spoštoval Kolektivni dogovor, predlagatelj s postavljenim zahtevkom ne more odpravit, kar pomeni, da ni izkazal obstoja pravnega interesa, ki je potreben za ugotovitveni zahtevek (drugi odstavek 181. člena ZPP, v povezavi z drugim odstavkom 44. člena ZDSS-1).

Stališče sodišča prve stopnje, da ima predlagatelj pravni interes za ugotovitveni zahtevek, ki naj bi bil v tem, da doseže izvrševanje kolektivnega dogovora, je glede navedeno, upoštevajoč trditveno podlago in postavljen zahtevek, napačno. Ker predlagatelj ni izkazal pravnega interesa za vložitev predloga z zahtevkom za ugotovitev ničnosti sklepa uprave nasprotnega udeleženca, bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči (kršitev 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in predlog predlagatelja zavrglo (354. člen ZPP).

Izrek

I.Pritožbi se ugodi, izpodbijana sodba se razveljavi, predlog predlagatelja se zavrže.

II.Predlagatelj je dolžan nasprotnemu udeležencu povrniti stroške postopka na prvi stopnji v višini 1.241,40 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

III.Predlagatelj krije svoje stroške pritožbenega postopka, nasprotnemu udeležencu pa je dolžan povrniti stroške pritožbe v višini 466,65 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od poteka izpolnitvenega roka do plačila.

Obrazložitev

1.Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je sklep nasprotnega udeleženca, objavljen v Ur. l. RS, št. 94/2023 dne 1. 9. 2023, ničen (I. točka izreka) in nasprotnemu udeležencu naložilo, da predlagatelju plača stroške postopka v znesku 2.769,52 EUR (II. točka izreka).

2.Zoper sodbo se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje nasprotni udeleženec. Predlaga spremembo sodbe tako, da se predlog zavrne oziroma razveljavitev sodbe in vrnitev zadeve v nov postopek. Sodišče je presojalo veljavnost sklepa uprave in se ni spustilo v presojo veljavnosti Kolektivnega dogovora, po eni strani pa je obravnavalo vsebino Kolektivnega dogovora v delu, kjer ocenjuje, da je podana njegova pristojnost, hkrati pa je ugotovilo, da ničnost tega dogovora ni predmet tega spora. Ugotovitve sodišča posledično niso jasne (kršitev 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP). Nasprotni udeleženec je podal razloge za ničnost Kolektivnega dogovora, zato bi se moralo sodišče do tega opredeliti kot do predhodnega vprašanja. Če bi namreč sodišče presojalo veljavnost Kolektivnega dogovora, bi ugotovilo, da je ničen, posledično pa bi moralo zahtevek zavrniti. Sklep uprave, s katerim je ugotovljena ničnost Kolektivnega dogovora, ne predstavlja enostranske odpovedi, ki bi bila v nasprotju s 16. členom ZKolP, ampak gre za ugotovitveni sklep. Drugačen zaključek je zmoten. Kolektivni dogovor je neveljaven oziroma ničen tudi brez tega, saj ničnost učinkuje na podlagi zakona samega in od samega začetka. Kolektivni dogovor je ničen od vsega začetka, zato je zmotna ugotovitev, da je sklep uprave ničen po tretjem odstavku 16. člena ZKolP. Sodišče bi moralo ničnost sklepa uprave presojati na podlagi določb ZGD-1, predlagatelj pa s tem v zvezi ni podal trditev. Predlagatelj za spor tudi ni imel pravnega interesa. Če bi sindikat ali delavci menili, da so jim kršene pravice iz Kolektivnega dogovora, bi lahko to uveljavljali z dajatvenim zahtevkom, zato niso upravičeni do ugotovitvenega. Napačna in neobrazložena je tudi odločitev o stroških postopka. Sodišče ne pojasni, zakaj je šlo za srednje zahteven spor. Ker je šlo le za pravno vprašanje, izvedena sta bila le dva naroka, gre za manj zahteven spor. Priglaša stroške pritožbe.

3.Predlagatelj v odgovoru na pritožbo predlaga zavrnitev pritožbe in potrditev izpodbijanega dela sodbe ter priglaša stroške pritožbe.

4.Pritožba je utemeljena.

5.Predlagatelj je v predmetni zadevi zahteval, da sodišče prve stopnje ugotovi ničnost sklepa uprave nasprotnega udeleženca, s katerim je uprava ugotovila, da je Kolektivni dogovor ničen. Zatrjeval je, da ima pravni interes za takšen zahtevek, ker je v pravni negotovosti, ali bo nasprotni udeleženec spoštoval Kolektivni dogovor, kar pomeni nevarnost, da se zmanjša pravna varnost, ki jo zagotavlja Kolektivni dogovor. Ves čas postopka je vztrajal, da sodišče prve stopnje ne sme presojati veljavnosti Kolektivnega dogovora, ampak zgolj veljavnost sklepa uprave nasprotnega udeleženca. Nasprotni udeleženec je temu nasprotoval in uveljavljal, da ne gre za kolektivni delovni spor iz 6. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih (ZDSS-1)1 in da predlagatelj nima pravnega interesa za izpodbijanje sklepa uprave, saj ni v pravni negotovosti, lahko bi le v posameznem sporu, ko bi menil, da nasprotni udeleženec krši Kolektivni dogovor, zahteval njegovo izpolnitev. Med obema strankama je bilo nesporno, da je bil Kolektivni dogovor sklenjen za določen čas in ni bil sklenjen sporazum o prenehanju veljavnosti dogovora, prav tako ni bilo sporno, da ni bil odpovedan.

6.Stališče sodišča prve stopnje, da predstavlja sklep o ničnosti kolektivnega dogovora odpoved kolektive pogodbe za določen čas, ki ni dovoljena po 16. členu Zakona o kolektivnih pogodbah (ZKolP) je napačno. Uprava nasprotnega udeleženca s spornim sklepom ni podala odpovedi Kolektivnega dogovora. To iz sklepa ne izhaja. S sklepom je le izjavila, da šteje, da je Kolektivni dogovor ničen, ni pa od njega odstopila ali ga odpovedala. Kolikor pa bi ugotovitev ničnosti res predstavljala odpoved Kolektivnega dogovora, bi moralo sodišče prve stopnje presojati ugovor nasprotnega udeleženca o ničnosti Kolektivnega dogovora.

7.Kadar med podpisnikoma kolektivne pogodbe nastane spor o tem, ali je kolektivna pogodba veljavna, lahko vsaka od strank v kolektivnem delovnem sporu zahteva, da se ugotovi veljavnost kolektivne pogodbe (6.a) člen ZDSS-1. Predlagatelj v tem sporu izrecno nasprotuje temu, da bi se ugotavljalo, ali Kolektivni dogovor velja. Zahteva le, da sodišče ugotovi veljavnost sklepa uprave nasprotnega udeleženca, za kar pa nima pravnega interesa, kot to pravilno izpostavlja pritožba. Z ugotovitvijo (ne)veljavnosti spornega sklepa uprave, se ne presoja veljavnost Kolektivnega dogovora, prav tako s tem nasprotnemu udeležencu ne bi bilo naloženo, da spoštuje in izvršuje Kolektivni dogovor. To bi predlagatelj lahko dosegel s predlogom v kolektivnem delovnem sporu, s katerim bi zahteval ugotovitev veljavnosti Kolektivnega dogovora, tega pa ne samo da ne zahteva, presoji veljavnosti Kolektivnega dogovora izrecno nasprotuje. Zatrjevane pravne negotovosti, ali bo nasprotni udeleženec spoštoval Kolektivni dogovor, predlagatelj s postavljenim zahtevkom ne more odpravit, kar pomeni, da ni izkazal obstoja pravnega interesa, ki je potreben za ugotovitveni zahtevek (drugi odstavek 181. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP, v povezavi z drugim odstavkom 44. člena ZDSS-1).

8.Stališče sodišča prve stopnje, da ima predlagatelj pravni interes za ugotovitveni zahtevek, ki naj bi bil v tem, da doseže izvrševanje kolektivnega dogovora, je glede navedeno, upoštevajoč trditveno podlago in postavljen zahtevek, napačno. Ker predlagatelj ni izkazal pravnega interesa za vložitev predloga z zahtevkom za ugotovitev ničnosti sklepa uprave nasprotnega udeleženca, bi sodišče prve stopnje moralo njegov predlog zavreči (kršitev 274. člena ZPP v povezavi s prvim odstavkom 339. člena ZPP), zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo, izpodbijano sodbo razveljavilo in predlog predlagatelja zavrglo (354. člen ZPP).

9.Ostale pritožbene navedbe za odločitev niso pravno odločilne, zato jih pritožbeno sodišče skladno z določbo prvega odstavka 360. člena ZPP ne presoja.

10.Zaradi posledičnega neuspeha je predlagatelj dolžan nastopnemu udeležencu povrniti njegove stroške postopka (154. člen ZPP). Nasprotnemu udeležencu skladno s prvim odstavkom 155. člena ZPP in Odvetniško tarifo (OT), upoštevajoč priglašene stroške, pripadajo naslednji stroški: 500 točk za odgovor na predlog, 375 točk za prvo pripravljalno vlogo (za drugo pripravljalno vlogo ni priglasil stroškov), 500 točk za prvi narok za glavno obravnavano in 250 točk za drugi narok za glavno obravnavo, 26,25 točk materialnih stroškov, skupaj 1.651,25 točk, kar ob vrednosti odvetniške točke 0,60 EUR znaša 990,75 EUR, povečano za 22 % DDV pa 1.208,72 EUR. Pritožbeno sodišče je nasprotnemu udeležencu odmerilo stroške upoštevajoč njegov pravilni ugovor, da gre za manj zahteven spor. Glavno je bilo pravno vprašanje glede dopustnosti postavljenega zahtevka, zato je odmerilo stroške po nižjem razponu iz 3. točke tar. št. 7 OT (v povezavi s tar. št. 17 OT). Poleg navedenih stroškov pripadajo nasprotnemu udeležencu še stroški prihoda pooblaščenca na dva naroka (2 x 38 km x 0,43 EUR) v višini 32,68 EUR. Skupaj mora predlagatelj nasprotujem udeležencu povrniti stroške postopka na prvi stopnji v višini 1.241,40 EUR v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje.

11.Skladno s prvim odstavkom 154. člena ZPP in drugim odstavkom 165. člena ZPP mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti tudi stroške pritožbenega postopka, svoje stroške pa krije sam. Nasprotnemu udeležencu za pritožbo pripadajo naslednji stroški: 625 točk za pritožbo in 12,5 točk za materialne stroške, skupaj 637,5 točk oziroma 382,50 EUR, kar skupaj z 22 % DDV znaša 466,65 EUR. Navedene stroške mora predlagatelj nasprotnemu udeležencu povrniti v roku 8 dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka tega roka dalje.

-------------------------------

1V pritožbi nasprotni udeleženec več ne uveljavlja, da zahtevek za ugotovitev ničnosti sklepa uprave ne predstavlja kolektivnega delovnega spora.