Jedro

Pritožnik sam navaja, da je oseba, ki je sklep sprejela, bila od njega pooblaščena, torej je bila vročitev veljavno opravljena, ko je pisanje sprejel pooblaščenec. Okoliščina, kdaj je dolžnik dejansko prejel sklep od svojega pooblaščenca, je stvar notranjega razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem, ki ne vpliva na pravočasnost ugovora. Prav tako na odločitev v tej zadevi ne vpliva, ali je bil rok za ugovor prekoračen (samo) za en dan, saj gre za prekluziven rok, ki je določen z zakonom in ni podaljšljiv.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrglo dolžnikov ugovor zoper sklep o izvršbi kot prepozen.

Dolžnik se je zoper sklep pravočasno pritožil in navedel, da je zaradi težav v poslovanju odpovedal najemno pogodbo za poslovne prostore na stari lokaciji na C.. Zaradi potrebe po sprejemanju poštnih pošiljk je na starem naslovu sklenil dogovor o možnosti občasne uporabe poslovnih prostorov s "prijateljsko firmo" in le-to tudi pooblastil za dviganje pošte, ki prispe na naslov dolžnika.

Sklep o izvršbi je bil sprejet v petek, 17.11.1999, dolžnik pa ga je dvignil šele v ponedeljek, 22.11.1999. Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da dolžnik v pritožbi sam priznava, da je njegov pooblaščenec prevzel sklep o izvršbi dne 17.11.1999, kar izhaja tudi iz povratnice, pripete k list. št. 3. Iz dohodnega zaznamka na ugovoru na list. št. 5 je razvidno, da je dolžnik vložil ugovor neposredno dne 26.11.1999, to je po preteku zakonskega osemdnevnega roka iz 3. odst. 9. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Pritožnik sam navaja, da je oseba, ki je sklep sprejela, bila od njega pooblaščena, torej je bila vročitev veljavno opravljena, ko je pisanje sprejel pooblaščenec (prim. 1. odst. 137. čl. Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ). Okoliščina, kdaj je dolžnik dejansko prejel sklep od svojega pooblaščenca, je stvar notranjega razmerja med pooblastiteljem in pooblaščencem, ki ne vpliva na pravočasnost ugovora. Prav tako na odločitev v tej zadevi ne vpliva, ali je bil rok za ugovor prekoračen (samo) za en dan, saj gre za prekluziven rok, ki je določen z zakonom in ni podaljšljiv (prim. 2. odst. 110. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ).

Glede na vse povedano pritožbeno sodišče ugotavlja, da je odločitev sodišča prve stopnje povsem pravilna. Ker sodišče druge stopnje tudi pri preizkusu odločbe po uradni dolžnosti ni ugotovilo kršitev, na katere mora paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 350. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ), je na podlagi 2. točke 365. čl. ZPP v zvezi s 15. čl. ZIZ pritožbo dolžnika zavrnilo kot neutemljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.