Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
Voljni element mora biti podan tudi za prenehanje stalnega prebivališča in zato začasna prekinitev bivanja ne povzroči izgube stalnega prebivališča. Ob ustrezni vsebinski interpretaciji instituta stalnega prebivališča je zato tudi izključeno, da bi ista oseba istočasno imela več stalnih prebivališč.
Revizija se zavrne.
1. Sodišče prve stopnje je s sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se mladoletnega T. W., roj. 20.5.1999, dodeli v varstvo in vzgojo očetu (tožniku) G. W. Odločilno stališče sodišča je bilo, da ugoditev tožbenemu zahtevku ne bi bila v korist mladoletnemu otroku.
2.Pritožbeno sodišče je v zvezi s pritožbo tožnika proti prvostopenjski sodbi razveljavilo sodbo in tožbo zavrglo. Ugotovilo je namreč, da ni podana pristojnost slovenskega sodišča in je zato podan razlog za zavrženje tožbe(1).
3.Tožnik je vložil revizijo proti sklepu pritožbenega sodišča zaradi razloga zmotne uporabe materialnega prava. Glavna teza revidenta je, da je sodišče sprejelo napačne dejanske in pravne zaključke. S tem v zvezi revident podrobno analizira dogajanje od vložitve tožbe dalje. Poudarja, da sina ni odpeljal iz ZDA nezakonito, sodišče pa ni nikoli preverjalo veljavnosti postopkov v Združenih državah. Tožnik se počuti diskriminiranega tako v ZDA kot tudi v Sloveniji. Pritožbeno sodišče je štelo za bistveno ugotovitev kraja otrokovega stalnega prebivališča. T. je do prihoda v Slovenijo res bil v ZDA, kar pa ne pomeni, da svojega prebivališča ne sme spremeniti. Njegovo stalno prebivališče v času bivanja v Sloveniji je bilo v M., v času bivanja v ZDA pa na naslovu, kjer je družina do tedaj prebivala.
4.Revizija je bila dostavljena Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije in vročena toženki, ta pa nanjo ni odgovorila.
Revizija ni utemeljena.
5.Revizija je izredno pravno sredstvo proti odločbi sodišča druge stopnje(2). Revizijski preizkus je omejen na ustrezno konkretizirane revizijske trditve o relevantnih bistvenih kršitvah določb pravdnega postopka in na pravilno uporabo materialnega prava(3). Revizije ni mogoče vložiti zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja(4) in zato tudi ne zaradi napačne dokazne ocene. Revident uveljavlja razlog zmotne uporabe materialnega prava. Glede na naravo izpodbijane odločbe pritožbenega sodišča je zato odločitev o reviziji osredotočena predvsem na analizo materialnopravne vsebine prvega odstavka 73. člena Zakona o mednarodnem zasebnem pravu in postopku (ZMZPP) v povezavi z 18. členom ZPP. Revizijsko sodišče je pri odločanju (zaradi prepovedi iz tretjega odstavka 370. člena ZPP) vezano na tista relevantna dejstva, ki predstavljajo dejansko podlago odločitve pritožbenega sodišča. 6.Toženka ni slovenska državljanka in tudi nima stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji. Zato je za odločitev o tem, ali je podana pristojnost slovenskega sodišča, odločilno vprašanje, ali je imel mladoletni T. W. ob vložitvi tožbe stalno prebivališče v Republiki Sloveniji(5). Stalno prebivališče neke osebe ni opredeljeno zgolj z upravno evidenco stalnih prebivališč, temveč sta zanj odločilna predvsem dva elementa: objektivni element dejanskega prebivanja (corpus) in subjektivni element, ki se izraža v namenu trajnega prebivanja v nekem kraju (animus). Ker je za ustanovitev prebivališča nujna voljna sposobnost, je tudi za nastanek stalnega prebivališča nujna poslovna sposobnost rezidenta. Poslovno nesposobnemu otroku določijo stalno prebivališče njegovi starši (zakoniti zastopniki). Voljni element mora biti podan tudi za prenehanje stalnega prebivališča in zato začasna prekinitev bivanja ne povzroči izgube stalnega prebivališča(6). Ob ustrezni vsebinski interpretaciji instituta stalnega prebivališča je zato tudi izključeno, da bi ista oseba istočasno imela več stalnih prebivališč. Glede na ugotovitev sodišča, da je imel mladoletni T. pred prihodom v Slovenijo leta 2001 (v skladu z voljo njegovih staršev) stalno prebivališče v ZDA in to stalno prebivališče po volji obeh staršev tudi ni prenehalo, je tudi izključeno, da bi imel otrok stalno prebivališče v Republiki Sloveniji ob vložitvi tožbe. Pritožbeno sodišče je zato pravilno zavrglo tožbo.
7.Revizijsko sodišče je zavrnilo revizijo na podlagi 378. člena v zvezi s četrtim odstavkom 384. člena ZPP. Pri tem ni presojalo tistih revizijskih navedb, ki niso odločilnega pomena(7).
Op. št. (1): Primerjaj določbo tretjega odstavka 18. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP. Op. št. (2): Primerjaj določbo prvega odstavka 384. člena ZPP.Op. št. (3): Primerjaj 371. člen ZPP.Op. št. (4): Primerjaj določbo tretjega odstavka 370. člena ZPP.Op. št. (5): Primerjaj prvi odstavek 73. člena in 89. člen ZMZPP.Op. št. (6): Primerjaj D. Wedam Lukič, Pravdni postopek, Zakon s komentarjem, GV založba, prva knjiga, str. 244. Op. št. (7): Primerjaj določbo prvega odstavka 360. člena v zvezi s 383. členom ZPP.