Jedro

V obravnavani zadevi se je začel postopek za določitev odškodnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravnega organa oziroma takratne skupščine občine in je tekel po določbah devetega poglavja ZNP. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravno izhodišče iz 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, pri tem pa se stroški odmerjajo od višine naložene odškodnine.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je sklenilo, da mora predlagateljica prvi nasprotni udeleženki plačati stroške postopka v znesku 7.615,73 EUR. Višji stroškovni zahtevek je zavrnilo.

2. Prva nasprotna udeleženka je proti takšni odločitvi vložila pravočasno pritožbo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijani sklep spremeni tako, da predlagateljici naloži v plačilo vse zahtevane stroške prve nasprotne udeleženke, podredno pa da izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje. Meni, da je sodišče nepravilno določilo vrednost spornega predmeta, od katere je odmerilo stroške postopka, upoštevajoč višino odškodnine, ki je bila določena s pravnomočno odločbo sodišča. Sodišče je pri odločanju v nepravdnem postopku v zvezi z določitvijo spornega predmeta vezano na predloge strank. Prva nasprotna udeleženka je označila vrednost spornega predmeta na 2.976.222,78 EUR. Določitev vrednosti spornega predmeta v višini 214.251,46 EUR je nepravilna. Napačno je sodišče za pripravljalne vloge prve nasprotne udeleženke priznalo zgolj po 475 točk. Upoštevajoč določilo tar. št. 22 OT 2003, bi morala biti vsaka vloga tarifirana po postavki 50 % iz tar. št. 18/1, saj so bile vse vloge, ki jih je naslovila na sodišče, obrazložene. Ne glede na navedeno pa sta vlogi z dne 23. 4. 2013 in 29. 4.2013, prvi vlogi v ponovljenem postopku, zato bi morali biti najmanj ti vlogi tarifirani po omenjeni tarifni številki.

3. Pritožba je bila vročena predlagateljici, ki pa nanjo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Stroški nasprotne udeleženke, ki so predmet izpodbijane odločitve, izvirajo iz nepravdnega postopka za določitev odškodnine po določbah Zakona o razlastitvi in prisilnem prenosu nepremičnin v družbeni lastnini (Ur. list SRS, št. 5/80). Sodišče prve stopnje je s pravnomočnim sklepom N 182/89 z dne 29. 3. 2012 določilo odškodnino za del razlaščenih nepremičnin. V stroškovni odločitvi (sklep N 182/1989 z dne 28. 9. 2012) je bilo odločeno, da mora predlagateljica prvi nasprotni udeleženki plačati stroške postopka v višini 23.142,28 EUR. S sklepom Višjega sodišča v Ljubljani II Cp 1879/2013 z dne 11. 9. 2013 je omenjena odločitev postala pravnomočna. Revizijsko sodišče je s sklepom II Ips 287/2012 z dne 7. 2. 2013 delno ugodilo reviziji prve nasprotne udeleženke in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v nov postopek, da določi denarno odškodnino še za parc. št. 206/2 k. o. X. Prvostopenjsko sodišče je v ponovljenem postopku pravnomočno določilo odškodnino tudi za omenjeno nepremičnino v višini 214.251,46 EUR. Glede na navedeno so bila predmet odločanja z izpodbijanim sklepom zgolj stroški, o katerih še ni bilo odločeno, to pa so stroški revizijskega postopka in stroški ponovljenega prvostopenjskega postopka.

6. V obravnavani zadevi se je začel postopek za določitev odškodnine po uradni dolžnosti na podlagi obvestila upravnega organa oziroma takratne skupščine Občine X in je tekel po določbah devetega poglavja Zakona o nepravdnem postopku (ZNP). Sodišče torej ni odločalo o zahtevku, ki bi ga ena stranka postavila zoper drugo stranko, kot to velja v pravdnem postopku, zato je neutemeljeno pritožbeno sklicevanje na 39. člen Zakona o pravdnem postopku (ZPP), ki določa, da se kot odločilna vrednost spornega predmeta vzame vrednost glavnega zahtevka. Sodišče prve stopnje je pri odločanju o povrnitvi stroškov postopka pravilno uporabilo materialnopravno izhodišče iz 104. člena ZNP, po katerem stroške postopka trpi udeleženec, ki mu je naloženo plačilo odškodnine, pri tem pa se stroški odmerjajo od višine naložene odškodnine. Da je to edini relevanten kriterij, je bilo prvi nasprotni udeleženki pojasnjeno že v sklepu tega sodišča II Cp 1879/2013 z dne 11. 9. 2013. Prav tako ji je bilo z istim sklepom že pojasnjeno, da so kot obrazložene vloge pod točko 1.a) tar. št. 22 Odvetniške tarife (OT 2003) mišljene zgolj naslednje vloge: predlog in prva pripravljalna vloga ter odgovor na predlog in prva pripravljalna vloga nasprotnega odvetnika, vse druge vloge pa se tarifirajo po točki 1.b) tar. št. Odvetniške tarife OT 2003. Takšno je bilo tolmačenje Upravnega odbora Odvetniške zbornice z dne 19. 9. 2006. Nagrada za prvo pripravljalno vlogo je bila prvi nasprotni toženki že priznana s stroškovno odločitvijo z dne 28. 9. 2012 (sklep N 182/1989).

7. Napačno je tudi pritožbeno stališče prve nasprotne udeleženke, da je z delno razveljavitvijo prvostopenjske odločitve njena vloga v ponovljenem postopku ponovno prva pripravljalna vloga. Prvostopenjsko sodišče je zato pravilno tudi storitev priprave teh vlog odmerjalo po 1.b tar. št. 22 Odvetniške tarife (OT 2003).

8. Pritožbene navedbe se tako izkažejo za neutemeljene. Tudi pritožbeni preizkus po uradni dolžnosti je pokazal, da je prvostopenjsko sodišče pravilno uporabilo določbe ZNP in OT 2003. Izpodbijana odločitev pa tudi ni obremenjena z nobeno bistveno kršitvijo določb postopka. Pritožbo je bilo zato treba zavrniti kot neutemeljeno in potrditi sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).