Jedro

Interes, da se lahko nekdo pridruži eni od strank kot stranski intervenient, mora biti pravni in dolžnost stranskega intervenienta je, da ob priglasitvi stranske intervencije obrazloži obstoj predpostavk za dopustnost stranske intervencije. To velja tudi, če pravdne stranke ne nasprotujejo vstopu stranskega intervenienta v pravdo, saj lahko sodišče tudi brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta (prvi odstavek 200. člena ZPP). Pravni interes za intervencijo v pravdi je podan, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj, interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in tisto od strank, kateri se želi pridružiti.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog A. A. za dopustitev stranske intervencije na strani tožene stranke.

2. Predlagatelj stranske intervencije (v nadaljevanju: pritožnik) v pritožbi uveljavlja zmotno ugotovitev dejanskega stanja in bistvene kršitve določb postopka ter predlaga, naj pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Navaja, da ga je sodišče z dopisom pozvalo, da lahko vstopi v pravdo kot stranski intervenient, nato je prijavil stransko intervencijo na strani tožene stranke ter predlagal, da mu sodišče vroči tožbo, odgovor na tožbo in ostale vloge, da bi šele po prejemu vlog lahko natančno navedel še dodatna dejstva in dokaze, zakaj utemeljuje svojo udeležbo kot stranski intervenient na strani tožene stranke. Sodišče mu na njegov predlog ni odgovorilo, pač pa izdalo izpodbijani sklep, zato je ta preuranjen in kot takšen nepravilen in nezakonit. Niti tožeča niti tožena stranka stranski intervenciji ne nasprotujeta. Dokler mu sodišče ne vroči tožbe, odgovora na tožbo in ostalih vlog, težko navede razloge za udeležbo v postopku, zato bi šele po vročitvi navedenega videl, kaj posamezna stranka zatrjuje. Zaenkrat lahko pove le, da ima interes, da v pravdi zmaga tožena stranka, saj gre očitno za odškodninski zahtevek tožnika zoper zavarovalnico, ki utegne, v primeru, da bi morala plačati odškodnino tožniku, imeti regresni zahtevek. Izpodbijani sklep je treba zato razveljaviti in mu dati možnost, da se izjavi.

3. Pravdni stranki na pritožbo nista odgovorili.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. Sodišče prve stopnje izpodbijanega sklepa ni izdalo preuranjeno. Tožena stranka je skladno z določili 204. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP) v odgovoru na tožbo za plačilo odškodnine predlagala sodišču, naj v pravdo pozove povzročitelja škode kot stranskega intervenienta, ker bo zoper svojega zavarovanca, če v pravdi ne bo uspela, morebiti imela regresne zahtevke. Sodišče prve stopnje je odgovor na tožbo s predlogom za obvestitev pritožnika o pravdi pritožniku vročilo, kar dokazuje povratnica, pripeta k list. št. 22 spisa, in ga pravilno poučilo, da se lahko, če meni, da ima interes, da zmaga katera od strank v postopku, tej ves čas postopka pridruži in da izjavo o tem lahko poda s pisno vlogo. Pisno vlogo je pritožnik podal, vendar v njej ni obrazložil pravnega interesa za vstop v pravdo, pač pa navedel le, da je zoper njega v teku kazenski postopek in da iz izvedeniškega mnenja izhaja, da sta B. B. in C. C. utrpela poškodbe in ugotovil obstoj določene nepremoženjske škode. Kot je pravilno obrazložilo že sodišče prve stopnje, mora biti interes, da se lahko nekdo pridruži eni od strank kot stranski intervenient, pravni in da je dolžnost stranskega intervenienta, da ob priglasitvi stranske intervencije obrazloži obstoj predpostavk za dopustnost stranske intervencije. To velja tudi, če pravdne stranke ne nasprotujejo vstopu stranskega intervenienta v pravdo, saj lahko sodišče tudi brez izjave strank zavrne intervencijo, če ugotovi, da ni podan pravni interes intervenienta (prvi odstavek 200. člena ZPP). Pravni interes za intervencijo v pravdi je podan, kadar bi postopek, h kateremu se želi stranski intervenient pridružiti, vplival na njegov pravni položaj, interes mora izhajati iz določenega pravnega razmerja med intervenientom in tisto od strank, kateri se želi pridružiti. Kakšna pravda poteka in v čem bi lahko bil interes pritožnika, da se v njej pridruži toženi stranki, je razvidno iz odgovora na tožbo, ki je bil pritožniku vročen. Na tistem, ki je obveščen o pravdi zaradi morebitne priglasitve stranske intervencije je, da se odloči ali bo intervencijo priglasil in sodišču pojasni, v čem ima interes, da se pridruži eni od strank. To pomeni, da mora zatrjevati in izkazati tako pravno razmerje s pravdno stranko, ki se ji želi pridružiti, da bo odločitev v konkretni pravdi lahko vplivala na njegov pravni interes. Ali tako materialnopravno razmerje obstaja, ni odvisno od trditev v pravdi oziroma poteka pravdnega postopka in se pritožnik neutemeljeno sklicuje na to, da mu niso bile vročene vse vloge iz tega postopka. Tisti, ki priglaša stransko intervencijo, mora vedeti ali in v kakšnem razmerju je s pravdno stranko, ki se ji želi pridružiti in mora v vlogi, v kateri priglasi stransko intervencijo, to tudi obrazložiti. Regresna obveznost, na katero se sklicuje tožena stranka v predlogu za obvestitev drugega o pravdi, ni nujno posledica zavarovanja odgovornosti. Pritožnik bi zato moral, da bi sodišče dopustilo njegovo stransko intervencijo na strani tožene stranke, pojasniti zakaj meni, da bi neuspeh tožene stranke v tej pravdi posredno vplival tudi na njegov pravni položaj. Ker tega ni storil, je odločitev za zavrnitev priglašene stranske intervencije materialnopravno pravilna in zakonita.

6. Glede na obrazloženo in ker tudi nobene uradoma upoštevne procesne kršitve, ki so taksativno naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP, ni, je višje sodišče pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 353. členom ZPP).