Jedro

V skladu z razpravnim načelom (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP) namreč mora stranka navesti vsa dejstva in dokaze, pomembna za presojo njenih zahtevkov oziroma trditev, s katerimi izpodbija navedbe oziroma dokaze nasprotnika. Dokaz z izpovedbo stranke pa ne more nadomestiti njenih trditev, zato je sklicevanje tožencev na njune izpovedbe povsem brezpredmetno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Tožena stranka sama krije stroške postopka s pritožbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo razsodilo, da ostane sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v z dne 23. 7. 2009 v veljavi in naložilo tožencema povračilo stroškov pravdnega postopka v višini 136,18 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper takšno odločitev se pritožujeta toženca zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka in zmotne uporabe materialnega prava. Edino sporno dejstvo v predmetni zadevi je, ali je traktor vozil prvotoženec (slednji ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja) ali drugotoženec. Menita, da v predmetnem postopku odločitve ni mogoče opirati na listine, ki so jih napravili policisti. Ti so namreč zgolj na podlagi izjave oškodovanke in njenega fanta izdali plačilni nalog prvotožencu in se niso ukvarjali z razjasnitvijo dejanskega stanja. Nesprejemljivo je, da je sodišče sledilo zgolj izpovedbi oškodovanke. Pri tem pa se ni opredelilo do izpovedbe drugotoženca, da je prvotoženec kritičnega dne sedel na blatniku (kar je prvotoženec potrdil) in da je bil zato bolj viden, medtem ko je drugotoženec sedel za volanom traktorja in se ga v začetku ni dobro videlo. Prav tako se sodišče ni opredelilo do izpovedbe drugotoženca, da traktorja ni dajal v upravljanje svojim otrokom, prav tako ne svojemu rejencu prvotožencu, ker ta ni imel izpita. Sodišče se tudi ni opredelilo do njegove izpovedbe, da je bilo potrebno na kraju prometne nesreče kar nekaj časa čakati policiste in je zato prvotoženca napotil domov, da naj vzame zdravila, ki jih mora jemati zjutraj, opoldne in zvečer, zato ne drži zaključek sodišča, da toženca o jemanju zdravil nista navajala nobenih podrobnejših dejstev. Slednje pa je tudi v nasprotju z listinskimi dokazi v spisu, kar predstavlja bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 15. točki drugega odstavka 339. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP). Zavzemata se za spremembo izpodbijane sodbe, tako da sodišče druge stopnje, citirani sklep o izvršbi razveljavi in tožbeni zahtevek zavrne, podrejeno pa, da izpodbijano sodbo razveljavi in vrne v novo sojenje sodišču prve stopnje.

3. Tožnica na pritožbo ni odgovorila.

4. Pritožba ni utemeljena.

5. V predmetni zadevi gre za spor majhne vrednosti, zato je sodbo dopustno izpodbijati le zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odstavka 339. člena ZPP ali zaradi nepravilne uporabe materialnega prava (prvi odstavek 458. člena ZPP).

6. Sodišče prve stopnje je na podlagi izpovedi oškodovanke in zaslišanih policistov ter drugih listinskih dokazov v zvezi z obravnavanim dogodkom ugotovilo, da je traktor vozil prvotoženec, ki ni imel veljavnega vozniškega dovoljenja. V razlogih sodbe se je opredelilo do vseh zatrjevanih pravnorelevantnih dejstev ter izvedenih dokazov. Pritožbene navedbe, da se sodišče ni opredelilo do izpovedbe drugotoženca v delu, ko ta izpoveduje, da se ga na traktorju ni dobro videlo, da traktorja ni dajal v upravljanje svojim otrokom oziroma rejencem in da je prvotoženca napotil domov, ker je moral vzeti zdravila niso utemeljene, saj toženca teh dejstev sploh niti nista zatrjevala. V skladu z razpravnim načelom (prvi odstavek 7. člena in 212. člen ZPP) namreč mora stranka navesti vsa dejstva in dokaze, pomembna za presojo njenih zahtevkov oziroma trditev, s katerimi izpodbija navedbe oziroma dokaze nasprotnika. Dokaz z izpovedbo stranke pa ne more nadomestiti njenih trditev, zato je sklicevanje tožencev na njune izpovedbe povsem brezpredmetno.

7. Glede na navedeno so neutemeljeni pritožbeni očitki o neustrezni obrazložitvi sodbe oziroma o podani absolutni bistveni kršitvi določb pravdnega postopka po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP. Prav tako ni podano nasprotje med razlogi sodbe ter listinami (t.i. protispisnost po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP), saj je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe pravilno zapisalo, da toženca nista navajala nobenih podrobnejših dejstev v zvezi z jemanjem zdravil prvotoženca.

8. V pritožbi toženca dejansko z navideznim sklicevanjem na procesne kršitve izražata nezadovoljstvo z dokazno oceno sodišča prve stopnje glede ugotovitve, da je traktor vozil prvotoženec. Ker pa gre v danem primeru za spor majhne vrednosti, pa sodbe sodišča prve stopnje zaradi napačno ugotovljenega dejanskega stanja ni dovoljeno izpodbijati (prvi odstavek 458. člena ZPP).

9. Ob ugotovitvi, da je traktor vozil prvotoženec in da mu je traktor kot nevarno stvar v upravljanje zaupal drugotoženec, čeprav je ta vedel, da prvotoženec nima veljavnega vozniškega dovoljenja, je odločitev sodišča prve stopnje glede plačila regresnega zahtevka zavarovalnice v znesku 1.219,34 EUR tudi materialnopravno pravilna (7. člen Zakona o obveznih zavarovanjih v prometu in četrti odstavek 152. člena Obligacijskega zakonika).

10. Ker sodišče druge stopnje ni našlo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP) in tudi niso podane kršitve, ki jih uveljavljata toženca, je pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (353.člen ZPP).

11. Ker toženca s pritožbo nista uspela, sta dolžna sama kriti svoje stroške pritožbenega postopka v skladu s prvim odstavkom 165. člena v zvezi s prvim odstavkom 154. člena ZPP.