Jedro

Zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve predstavlja nečisto denarno terjatev, zato je treba vrednost dosežene koristi presojati v času uveljavitve oziroma odločanja o vrnitvenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je zato višino tožničinega prikrajšanja ugotavljalo s pomočjo izvedenca glede na stanje stanovanja ob zaključku vlaganj, po cenah v času sojenja.

Toženec je dolžan plačati tožnici le denarni znesek dosežene koristi, ki je enaka večvrednosti nepremičnine.

Zgolj dejstvo, da je sodišče prve stopnje podvomilo v pravilnost izvedenskega mnenja in je zato imenovalo novega izvedenca, ni razlog, da se izvedencu ne bi priznali ti stroški.

Izrek

I. Pritožbe se zavrnejo ter se potrdijo sodba in sklep z dne 14. 11. 2017 in sklep z dne 12. 1. 2017 sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je v izreku sodbe na podlagi pobotnega ugovora toženca ugotovilo, da obstoji terjatev tožnice do toženca v višini 6.340,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2012 dalje, da ne obstoji terjatev toženca do tožnice v višini 6.340,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2012 dalje, zato je tožencu naložilo, da je dolžan v roku petnajstih dni plačati tožnici 6.340,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 5. 7. 2012 dalje do plačila. Višji tožbeni zahtevek tožnice za znesek 16.972,60 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7. 1. 2010 dalje do plačila in zakonske zamudne obrestmi od zneska 6.340,00 EUR od 7. 1. 2012 do 4. 7. 2012 je sodišče prve stopnje zavrnilo, tožnici pa naložilo, da je dolžna plačati tožencu pravdne stroške v višini 1.266,35 EUR v roku petnajstih dni, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po izteku paricijskega roka dalje do plačila. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je tožnica v času trajanja zakonske zveze s toženčevim sinom vlagala v toženčevo nepremičnino lastno premoženje, tem vlaganjem pa toženec ni nasprotoval. Na podlagi izvedenskega mnenja G. G. je ugotovilo, da se je vrednost stanovanja z vlaganji povečala za 6.340,00 EUR.

2. S sklepom z dne 12. 1. 2017 je sodišče prve stopnje izvedencu T. T. priznalo nagrado in stroške v višini 103,40 EUR za pristop na narok, kjer je bil zaslišan. Tožnici je naložilo, da te stroške izvedenca plača, ki je tudi predlagala izvedbo tega dokaza.

3. Tožnica v pritožbi navaja, da je tožbeni zahtevek utemeljevala na podlagi 48. člena Stvarnopravnega zakonika. Za utemeljenost njenega zahtevka je bistveno, da so bile investicije izvedene v soglasju s tožencem kot lastnikom nepremičnine in da se je izboljšala zgradba. Iz sodbe VSL I Cp 721/2011 izhaja, da je uporaba stroškovne metode ustrezna v primerih, ko je treba izračunati vrednost vlaganj prikrajšanih vlagateljev. Tudi iz sodbe VSRS II Ips 107/98 izhaja, da kadar premoženje neke osebe preide med premoženje druge, pa ta prehod nima podlage v pravnem poslu ali zakonu, ga mora pridobitelj vrniti, sicer pa nadomestiti vrednost dosežene koristi. Tožnica pritrjuje vrednosti neupravičene obogatitve toženca, kot jo je ugotovil izvedenec T. T. v vrednosti 19.884,00 EUR. Vrednost obogatitve toženca je treba ugotoviti na dan, ko tožnica ni mogla več uživati svojih vlaganj. Zmotna je ugotovitev sodišča, da uporabljena stroškovna metoda opravljenih vlaganj odraža vrnitveni princip. Izvedenec je vrednost opravljenih vlaganj zmanjšal za znesek amortizacije. Zmotna je ugotovitev sodišča, da se z dopolnitvijo izvedenskega mnenja T. T. ne bi dalo odpraviti pomanjkljivosti iz njegovega izvedenskega mnenja. V tem delu gre pri odločitvi sodišča za nedopustno vnaprejšnjo dokazno oceno. Tržno vrednost stanovanja ni mogoče ugotavljati z metodo primerljivih prodaj, saj gre za arbitrarno presojo vrednosti vlaganj v nepremičnino. Izvedenec G. G. ni pojasnil, zakaj amortizirana vrednost vlaganj ne bi izražala obogatitve. Izvedenec bi moral za objektiven preizkus izračuna pojasniti, kako je lahko izračunal primerljivo vrednost, treba bi bilo upoštevati vrednost nepremičnine na dan 18. 12. 2010, ko je tožnica prenehala uživati vlaganja. Tožnica v pritožbi navaja, da se sklicuje na vlogo z dne 15. 6. 2017, v kateri je opozorila, da se izvedenec G. G. o pripombah tožnice, ki jih je dala v vlogi z dne 29. 3. 2017 in 7. 3. 2017, ni želel vsebinsko opredeliti. Tožnica se v izogib ponavljanja teh navedb, na te navedbe v pritožbi sklicuje. Tožnica je predlagala postavitev novega izvedenca, ki bi lahko pojasnil razhajanja v mnenjih izvedencev. Tožnica je pričakovala, da bo sodišče na zadnjem naroku imenovalo novega izvedenca, ker dokaznemu predlogu ni sledilo, je na naroku grajala opustitev izvedbe tega dokaza. Tožnica je tudi uveljavljala zakonske zamudne obresti od vložitve tožbe dalje.

4. Toženec v pritožbi navaja, da je sodišče zmotno ugotovilo dejansko stanje, ker je izvedencu naložilo, da oceni le povečano vrednost stanovanja v prvem nadstropju nepremičnine ID znak 000 zaradi vlaganj, ne pa nepremičnine, kot je opredeljena v zemljiški knjigi in je kot taka v pravnem prometu. Stanovanje v prvem nadstropju za katerega je izvedenec ugotovil, da se je vrednost povečala, je neobstoječa nepremičnina. Tudi tožnica v tožbi zatrjuje vlaganja v stanovanjsko hišo in se pri tem sklicuje na zemljiškoknjižne oznake nepremičnine. Toženec je v dokazne namene predlagal, da se pridobi in vpogleda v številne listine iz pravdne zadeve Okrožnega sodišča v Ljubljani II P 1586/2012, dokazila o posojilih, ki jih je bivši mož tožnice nakazoval družbi P. d.o.o., katere družbenica je bila tožnica. Nekdanji mož tožnice je iz svojega bančnega računa nakazal 1.500,00 EUR za kopalnico, podjetju P. d.o.o. pa je dal več posojil1. Sodišče teh dokazov pri odločitvi ni upoštevalo, prav tako tudi ne izpovedbe tožnice in njenega nekdanjega moža, da denarja od s.p. in P. d.o.o. ter zasebnega denarja nista ločevala in da je nekdanji mož tožnice štel, da so finančna sredstva od prodaje družbe P. d.o.o. skupno premoženje. Izpovedal je, da sta obnovo kopalnice vodila in financirala oba zakonca. Protispisna je navedba sodišča, da glede zneska 1.500,00 EUR, ki ga je nakazal nekdanji zakonec tožnice za kopalnico, kar naj bi dokazov izpis prometa z dne 24. 10. 2008, toženec ni predložil, saj je bila ta listina predložena s pripravljalno vlogo z dne 4. 11. 2014, sama listina pa nosi datum 18. 1. 2011. Sodišče je ugotovilo, da je imela družba P. d.o.o. ob prodaji dolgove in da je tožničin bivši mož pred prodajo nakazoval svoja sredstva na račun te družbe, da je bil znesek 20.000,00 EUR nakazan bivšemu možu za pomoč, kot je izpovedala tožnica v pravdnem postopku P 1586/2012, ni pa mu vrnila posojenih zneskov. Sodišče bi na podlagi te pravdne zadeve lahko ugotovilo prepletenost premoženjskega razmerja v trajanju zakonske zveze tožnice in njenega moža. Sodišče je prezrlo prispevek bivšega tožničinega moža v delu in materialu, saj je izdelal vso opremo za tri trgovine družbe P., d.o.o., ki jo je tožnica prodala, za kopalnico je izdelal vgradne omare, ki jih je izvedenec pri cenitvi tudi upošteval in tudi plačal je 1.500,00 EUR za kopalnico. Ob takšni prepletenosti denarnih sredstev ni več mogoče govoriti o posebnem premoženju tožnice.

5. Toženec v odgovoru na pritožbo predlaga, da se pritožba tožnice zavrne, priglasil pa je tudi pritožbene stroške.

6. Tožnica v pritožbi zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedencu T. T. navaja, da iz sklepa sodišča prve stopnje z dne 2. 12. 2016 izhaja, da ima mnenje izvedenca pomanjkljivosti, ki jih ni mogoče odpraviti s ponovno dopolnitvijo izvedenskega mnenja, kar pomeni, da sodišče ugotavlja, da izvedenec svoje naloge, ki mu jo je naložilo s sklepom, ni opravil, zato tudi ni upravičen do nagrade in povračila stroškov. Izvedencu je bila za opravljeno izvedensko delo že priznana nagrada pred ustno dopolnitvijo mnenja na naroku,. Tožnica se zoper ta sklep ni pritožila, saj je bila tako kot očitno sodišče prve stopnje mnenja, da izvedenec svojega dela ni opravil v skladu z navodili sodišča. 7. Pritožbe niso utemeljene.

8. Sodišče prve stopnje ni storilo formalnih kršitev postopka, na katere pazi pritožbeno sodišča po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP). Sodišče prve stopnje je utemeljeno zavrnilo dokazani predlog tožnice, da se postavi nov izvedenec, saj v izvedenskem mnenju G. G. ni nasprotij ali pomanjkljivosti, kar bi utemeljevalo postavitev novega izvedenca (primerjaj s tretjim odstavkom 254. člena ZPP). Tožnica nasprotuje izvedenskemu mnenju, ker se materialnopravno zmotno zavzema, da se ji priznajo vlaganja v višini njenega vložka v obnovo kopalnice, ob upoštevanju amortizacije do izselitve iz stanovanja, čeprav je v tem pravnem razmerju med pravdnima strankama pomembna le korist, ki jo obogateni ima od vlaganj tožnice. Izvedenec G. G. je tudi odgovoril na vsa relevantna vprašanja sodišča in pravdnih strank. Pojasnil je metodo in faktorje, ki jih je upošteval pri določitvi povečane vrednosti nepremičnine tožnika zaradi tožničinih vlaganj, predvsem pa izvedensko mnenje nima pomanjkljivosti ali nasprotij, kot to zatrjuje pritožba tožnice. Sodišče prve stopnje je podrobno povzelo materialnopravne določbe, na katere se v izogib ponavljanju sklicuje tudi pritožbeno sodišče in na katerih je sodišče prve stopnje pravilno in podrobno pojasnilo materialnopravne razloge, zaradi katerih je tožbeni zahtevek tožnice delno utemeljen2. Tudi dejansko stanje je sodišče prve stopnje popolno in pravilno ugotovilo ter pri tem upoštevalo tudi listinske dokaze, katere navaja toženec v pritožbi.

9. Zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve predstavlja nečisto denarno terjatev, zato je treba vrednost dosežene koristi presojati v času uveljavitve oziroma odločanja o vrnitvenem zahtevku. Sodišče prve stopnje je zato višino tožničinega prikrajšanja ugotavljalo s pomočjo izvedenca glede na stanje stanovanja ob zaključku vlaganj, po cenah v času sojenja. Pravilna je nadaljnja materialnopravna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je toženec dolžan plačati tožnici le denarni znesek dosežene koristi, ki je enaka večvrednosti nepremičnine.

10. Zmotno je stališče tožnice, da je treba upoštevati vrednost vlaganj, ki je enaka vrednosti vložka v obnovo stanovanja. Vlaganja lahko nimajo nobene vrednosti za lastnika nepremičnine, v takšnem primeru pa tudi ni neupravičene obogatitve. Vlaganja so bila izvedena ob vednosti toženca, zato je tožnica upravičena do povrnitve tistega, za kar je toženec neupravičeno obogaten. Izvedenec G. G. je pojasnil metodo primerljivih prodaj pri določanju tržne vrednosti nepremičnine, sodišče je del tega mnenja tudi povzelo in pri tem pojasnilo, da je izvedenec upošteval lastnosti obravnavane nepremičnine, ki jih je primerjal z izbranimi primerljivimi nepremičninami, pojasnjeni so bili tudi faktorji, ki so bili upoštevani pri oceni povečanja vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj, zato pritožba tožnice neutemeljeno zatrjuje, da izvedenec ni pojasnil kriterijev, na podlagi katerih je določil povečano vrednost te nepremičnine in da je to vrednost določil arbitrarno3. 11. V hiši je sporno stanovanje v prvem nadstropju in je samostojna stanovanjska enota z lastnim vhodom, toženec pa živi v stanovanju, ki se nahaja v pritličju. Toženec ne navaja konkretnih dejstev, na podlagi katerih bi bil mogoč sklep, da povečana vrednost stanovanja, ne predstavlja hkrati povečane vrednosti celotne nepremičnine za enako vrednost. Večvrednost nepremičnine je bila zato pravilno ocenjena glede na povečano vrednost stanovanja v prvem nadstropju. Takšno cenitev sta zagovarjala oba izvedenca, ki sta sicer različno ocenila večvrednost nepremičnine, ob tem, da izračun izvedenca T. T. ni bil izdelan na način, ki bi omogočal odločanje o utemeljenosti tožbenega zahtevka na podlagi že predstavljene materialnopravne podlage. Sodišče prve stopnje je poskušalo na naroku odpraviti te pomanjkljivosti v izvedenskem mnenju T. T., ker pa je ostal dvom v pravilnost mnenja tudi po njegovem zaslišanju, je pravilno postavilo novega izvedenca G. G. 12. Sodišče prve stopnje je v obrazložitvi sodbe navedlo odločilna dejstva, navedlo je odločilne razloge, na katerih temelji dokazna ocena, da je tožnica vložila lastna sredstva v obnovo kopalnice, ker je bil to njen projekt. Glede posojil nekdanjega zakonca tožnice, ki jih je dal družbi oziroma njegovega dela za družbo, pa je sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe pravilno pojasnilo, da gre za obveznosti družbe, do katere ima nekdanji zakonec tožnice terjatev. Zmotno je sicer sodišče prve stopnje ugotovilo, da toženec ni predložil potrdila o izpisu prometa za datum 24. 10. 2008, kar pa ni vplivalo na zakonitost in pravilnost dejanskih ugotovitev, ker je v tem delu sodišče prve stopnje dokazno oceno utemeljilo na izpovedbi tožnice glede izvora zneska 1.500,00 EUR in glede kasnejšega vračila tega zneska. Sodišče prve stopnje je tudi sledilo izpovedbi tožnice, da je vgradne omare izdelal njen mož, kateremu je plačala 4.000,00 EUR.

13. Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da tožnica od toženca pred vložitvijo tožbe ni zahtevala, da ji plača v tožbi uveljavljeno terjatev, zato je upravičena do zakonskih zamudnih obresti od priznane glavnice od dneva vložitve tožbe.

14. Sodišče prve stopnje je izvedencu T. T. utemeljeno priznalo nagrado in stroške za pristop na narok. Zgolj dejstvo, da sodišče prve stopnje podvomilo v pravilnost izvedenskega mnenja in je zato imenovalo novega izvedenca, ni razlog, da se izvedencu ne bi priznali ti stroški. Nenazadnje se tožnica v pritožbi zoper sodbo sklicuje na mnenje, ki ga je dal ta izvedenec na naroku in v izvedenskem mnenju, saj meni, da bi to mnenje moralo uporabiti sodišče prve stopnje pri odločitvi o utemeljenosti njenega zahtevka.

15. Pritožbeni razlogi niso utemeljeni, zato je pritožbeno sodišče pritožbe zavrnilo in potrdilo izpodbijane odločbe sodišča prve stopnje (353. člen in 2. točka prvega odstavka 365. člena ZPP).

16. Pravdni stranki s pritožbami nista uspeli, odgovor na pritožbo toženca pa ni bil potreben, zato pravdne stranke same krijejo svoje stroške pritožbenega postopka.

1 Podrobneje glede višine teh posojil glej III. pritožbo toženca. 2 Glej tudi sodno prakso npr. VSRS sklep 64/2015. 3 Podrobneje glej 20. tč. obrazložitve sodbe sodišča prve stopnje.