Jedro

Pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo preizkusi v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi. Pritožbene trditve in obširna razlaga o tem kako, kdaj in kje je do škodnega dogodka prišlo, kot tudi o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo ter o protipravnem ravnanju, ne predstavljajo pritožbenih razlogov, zato pritožbeno sodišče nanje ne more odgovoriti.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

II. Pravdni stranki krijeta vsaka svoje stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

1. Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožnikov zahtevek, da mu je toženka dolžna plačati 10.000,00 EUR s pripadki in da mu je dolžna povrniti pravdne stroške, zato mu je naložilo, da toženki povrne pravdne stroške v znesku 24,80 EUR s pripadki v primeru zamude. Iz razlogov sodbe izhaja, da tožnik ni uspel izkazati (dokazati) predpostavk odškodninske odgovornosti toženkinega zavarovanca, samostojnega podjetnika B. K. 2. Zoper sodbo se zaradi zaradi bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zmotne uporabe materialnega prava, to je iz vseh pritožbenih razlogov, naštetih v prvem odstavku 338. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP)(1) pritožuje tožnik s predlogom, da pritožbeno sodišče izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi najprej obširno razlaga kako, kdaj in kje je do škodnega dogodka prišlo, kot tudi druge okoliščine v zvezi s tem (vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo, protipravnem ravnanju toženkinega zavarovanca(2)), zaradi česar „o tem ne more biti dvoma“!? Tožnikovo pretrpljeno nepremoženjsko škodo mora zato povrniti obratovalec gostinskega lokala, torej toženka za njenega zavarovanca. Meni, da sodba nima razlogov oziroma so razlogi in zaključki očitno protispisni, saj nasprotujejo nesporno ugotovljenim dejstvom in izvedenim dokazom. Glavni očitek toženkinemu zavarovancu kot obratovalcu gostinskega obrata je opustitev zagotovitve varnosti gostom. Podlaga tožnikovega zahtevka je odškodninska odgovornost toženkinega zavarovanca, bodisi objektivna bodisi subjektivna (razlika je zgolj v razporeditvi dokaznega bremena).

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vse odločilne dejanske okoliščine pravilno in popolno ugotovilo, na tako ugotovljeno dejansko stanje pravilno uporabilo materialno pravo,(3) pri odločanju pa ni zagrešilo niti kakšne zatrjevane niti kakšne uradoma upoštevne bistvene kršitve postopkovnih določb iz 339. člena ZPP (uradoma upoštevane kršitve pravdnega postopka iz drugega odstavka 339. člena ZPP, so naštete v drugem odstavku 350. člena ZPP). Ker ima izpodbijana sodba o vseh odločilnih dejstvih ne le obširne jasne in skladne razloge, temveč tudi povsem prepričljive in sprejemljive razloge, se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju na razloge sodišča prve stopnje v izpodbijani sodbi tudi sklicuje.

5. Sodišče druge stopnje po drugem odstavku 350. člena ZPP preizkusi sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov, ki so navedeni v pritožbi.(4) Pritožbeno sodišče najprej pojasnjuje, da pritožbene trditve in obširna razlaga o tem kako, kdaj in kje je do škodnega dogodka prišlo, kot tudi zatrjevane druge okoliščine v zvezi s tem (o vzročni zvezi med škodnim dogodkom in škodo, o protipravnem ravnanju toženkinega zavarovanca …) ne predstavljajo pritožbenih razlogov, zato pritožbeno sodišče nanje ne more odgovoriti. Sploh pa so nerazumljive, protispisne in deplasirane pritožbene trditve, da gre pri tem za nesporna dejstva in da „o tem ne more biti dvoma“(!?).(5) Pritožbenemu sodišču se (6) zastavlja vprašanje, ali je tožnik (oziroma njegov pooblaščenec, odvetnik) izpodbijano sodbo sploh prebral, ali pa je morebiti ne razume. Odločitev namreč temelji na zaključku, da tožnik ni (s potrebno stopnjo zanesljivosti - prepričljivosti) izkazal, da bi se zatrjevan škodni dogodek pripetil na tak način, da bi zanj odgovarjal toženkin zavarovanec. Dejanskih ugotovitev, na katerih tak zaključek temelji, pa pritožba ne graja, niti ne graja dokazne ocene in tudi ne vprašanja dokaznega bremena kot materialnopravne podlage odločitve.

6. Glede zatrjevanih kršitev postopkovnih določb (iz 14. in 15. točke drugega odstavka 339. člena ZPP) pa so trditve nekonkretizirane (7), navržene in predvsem protispisne ter posledično neupoštevne (torej neutemeljene).

7. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 353. člena ZPP tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo v dejanskem in pravnem pogledu pravilno sodbo sodišča prve stopnje.

8. Ker tožnik s pritožbo ni uspel, ni upravičen do povrnitve stroškov pritožbenega postopka (prvi odstavek 154. in 165. člena ZPP), odločitev o tem pa je obsežena v izreku o zavrnitvi njegove pritožbe.

(1) Po prvem odstavku 338. člena ZPP (razlogi, iz katerih se sme sodba izpodbijati) se sodba sme izpodbijati: 1. zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka; 2. zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja; 3. zaradi zmotne uporabe materialnega prava;

(2) Ker da v svojem gostinskem obratu gostom ni zagotovil varnosti;

(3) Gre za vprašanje razporeditve dokaznega bremena upoštevajoč prvi odstavek 180. člena ZPP;

(4) Kateri so pritožbeni razlogi, je pojasnjeno v sprotni opombi 1, navaja pa jih v pritožbi izrecno tudi sam pritožnik;

(5) Mar zgolj zato, ker tožnik tako trdi?

(6) Zaradi odsotnosti relevantnih in konkretizirano navedenih pritožbenih razlogov;

(7) Gre zgolj za prepis zakonskega teksta;