Jedro

Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo.

Izrek

Predlog se zavrže.

Obrazložitev

1. Predlagatelj je zoper sklep sodišča druge stopnje Cst 36/2024 vložil vlogo, ki jo je laično poimenoval "Revizija".

2. Predlog ni dovoljen.

3. Izredno pravno sredstvo, ki ga vloži stranka in o njem odloča Vrhovno sodišče, je (res) revizija, vendar se revizija lahko vloži, če je bila prej dopuščena. Zakonsko predvidena vloga zoper pravnomočno odločbo pritožbenega sodišča je tako predlog za dopustitev revizije. To je edino pravno sredstvo, ki se vloži neposredno na Vrhovno sodišče, kamor je predlagatelj svojo vlogo tudi poslal. Upoštevaje navedeno je Vrhovno sodišče predlagateljevo vlogo, ker jo je ta vložil na Vrhovno sodišče, in njegova "Revizija" tudi ni bila prej dopuščena, obravnavalo kot predlog za dopustitev revizije in ne kot revizijo.1

4. Po tretjem in četrtem odstavku 86. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju: ZPP) lahko stranka v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi opravlja procesna dejanja samo po pooblaščencu, ki je odvetnik, sama pa le, če izkaže da ima ona ali njen zakoniti zastopnik opravljen pravniški državni izpit. 5. V odločbi Up-736/04 z dne 9. 11. 2006, na katero se predlagatelj sklicuje, Ustavno sodišče ni zavzelo stališča, da lahko stranka vloži revizijo, ne glede na določbo 86. člena ZPP, temveč je presojalo ustavnost postopanja sodišča, ki laičnega revidenta ni opozorilo na procesno omejitev glede zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi in na posledice takšne ureditve. Vendar pa je v odločbi Up-1782/08, U-I-166/08 z dne 18. 6. 2009 Ustavno sodišče pojasnilo, da je ureditev sodnega postopka z izrednimi pravnimi sredstvi drugačna od ureditve, ki jo je upoštevalo Ustavno sodišče, ko je sprejelo stališče v zadevi št. Up-736/04, kjer se je stališče Ustavnega sodišča nanašalo na omejitve pri vlaganju revizije, kot jo je urejal ZPP do uveljavitve novele ZPP-D. Pri spremenjenem sistemu revizije subjektivni vidik, tj. varstvo pravic strank v konkretnem primeru, ni primaren. Poudarjen je namreč objektivni pomen tega pravnega sredstva in vloga Vrhovnega sodišča za razvoj prava, za usmerjanje sodne prakse in za njeno poenotenje. Gre za sistem, po katerem se revizija dopusti po kriteriju objektivnega pomena zadeve z vidika pravnega reda v celoti (reševanje pomembnih pravnih vprašanj in s tem prispevek k razvoju prava skozi sodno prakso, zagotavljanje enotnosti sodne prakse). Spremenjen pomen revizije v sistemu pravnih sredstev pomeni, da so lahko pogoji za dostop do Vrhovnega sodišča strožji. Glede na zastavljene cilje ob uveljavljanju novega sistema revizije zato tudi stališče, po katerem strank ni treba posebej opozarjati na omejitve glede zastopanja v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi, kot izhaja iz odločbe Up-736/04, ni nesorazmerno (2. člen Ustave). Ustavno sodišče je zaključilo, da razlaga zakona, v skladu s katero stranke v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi ni treba opozarjati na procesne omejitve glede zastopanja, ne pomeni nesorazmerne omejitve dostopa do sodišča. 6. Predlagatelj vlaga vlogo sam, pri tem pa ne izkaže, da ima opravljen pravniški državni izpit. Njegov predlog zato ni dovoljen in ga je Vrhovno sodišče zavrglo (367.č člen ZPP).

7. Sklep je bil sprejet soglasno.

1 Prim. s sklepom VSRS II DoR 404/2023 z dne 25. 1. 2024.