Jedro

Ker objava fotografij ni povezana s politično ali javno razpravo v splošnem interesu, je očitno, da je tožena stranka z objavo zasledovala nedopustne cilje in je bila objava fotografij storjena z namenom zaničevanja tožnice.

Izrek

I. Pritožbi se deloma ugodi in se sodba v I. točki glede tožbenega zahtevka, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna v 15 dneh plačati tožnici M. D., ..., 79.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila.“ spremeni tako, da se tožbenemu zahtevku v navedenem delu po temelju ugodi, glede zavrnitve tožbenega zahtevka po višini, ki se nanaša na plačilo zneska 79.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od poteka paricijskega roka dalje do plačila, pa se sodba v tem delu razveljavi in v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Pritožbi se deloma ugodi tudi v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, ki se glasi: „Tožena stranka je dolžna v 15 dneh objaviti to sodbo v celoti v tedniku X. in se ob objavi sodbe tožeči stranki v isti izdaji tednika X. tudi opravičiti z naslednjimi besedami: „X., d.d., se opravičuje M. D. za primerjavo fotografije njene družine s fotografijo, na kateri je Joseph Goebbels s svojo družino. X., d.d.“ (točka I) in glede odločitve o povrnitvi pravdnih stroškov (II. točka) ter se sodba v tem delu razveljavi in v navedenem obsegu vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

III. Pritožba zoper sodbo v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek, da se je tožena stranka dolžna opravičiti otrokom tožeče stranke in glede opravičila zaradi objave fotografije tožničine družine v tedniku X., se zavrne in se v tem delu potrdi sodba sodišča prve stopnje.

IV. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo (celoten) tožbeni zahtevek tožeče stranke; da ji je tožena stranka dolžna plačati 79.000,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, da je tožena stranka dolžna v 15 dneh objaviti (to) sodbo v celoti v tedniku X. in se ob objavi sodbe tožeči stranki v isti izdaji tednika X. tudi opravičiti z naslednjim besedilom: »X., d. d., se opravičuje M. D. ter njenim trem otrokom za objavo fotografije njene družine in za primerjavo te fotografije s fotografijo na kateri je Joseph Goebbels s svojo družino. X., d. d.«. Sodišče prve stopnje je tožnico obsodilo, da mora plačati toženi stranki pravdne stroške v višini 2.381,00 EUR v roku 15 dni, v primeru zamude skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izteka roka za prostovoljno plačilo do dneva plačila.

2. Tožeča stranka vlaga pritožbo iz vseh pritožbenih razlogov iz prvega odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku (1) in v nadaljevanju v pritožbi navaja, da je zmotna ugotovitev prvega sodišča, da udeležba tožnice in njene družine na maši na Brezjah na dan Marijinega vnebovzetja, ne predstavlja intimnega dogodka, ker je tožnica s svojo družino sedela v prvi vrsti, ki je namenjen za VIP obiskovalce in je zato privolila v fotografiranje in s tem v medijsko izpostavljenost. Tožnica se je z družino usedla v prvo vrsto na prošnjo patrov, kar pa ne pomeni, da se je s tem zavestno izpostavila javnosti in medijem ter s tem privolila v fotografiranje in v objavo fotografije. Čeprav gre za medijsko odmeven verski obred, ne gre za političen dogodek, ki bi bil povezan z javno razpravo v splošnem interesu družbe. Zgolj okoliščina, da je tožnica relativno poznana v javnosti, za ustavno dopustnost posega v njeno zasebnost in zasebnost njenih otrok, ne zadostuje. Že samo snemanje posameznikov pri opravljanju verskega obreda pomeni poseg v svobodo veroizpovedi. Tožena stranka je z objavo fotografij zasledovala zgolj komercialni interes. S hkratno objavo fotografije tožnice z družino s fotografijo družine Goebbels je tožena stranka posegla v dostojanstvo tožnice in grobo okrnila njene osebnostne pravice, posegla je v njeno duševno celovitost in zasebnost ter hkrati tudi razžalila njeno čast in dobro ime. Prvo sodišče je zanemarilo simbolno razsežnost fotografij in simbolni pomen imena Josepha Goebbelsa in njegove družine, ki je sinonim za totalitarni nacistični režim in za najhujša kazniva dejanja zoper človečnost. Čeprav tožnica v člankih ni omenjena, je iz fotografij razvidno, da se družino Goebbels primerja z družino tožnice.

3. Tožena stranka je na pritožbo odgovorila in pritožbenemu sodišču predlagala, da pritožbo zavrne in potrdi izpodbijano sodbo.

4. Pritožba je delno utemeljena.

5. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje ni storilo absolutnih bistvenih kršitev pravdnega postopka, na katere mora paziti pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti (drugi odstavek 350. člena ZPP), tožnica pa teh kršitev postopka v pritožbi opredeljeno ne navaja. Prvo sodišče je obširno in pravilno povzelo zakonske predpise in temeljna stališča sodne prakse rednih sodišč in Ustavnega sodišča RS (2) v sporih, ko mediji (ne)dopustno posežejo v posameznikove osebnostne pravice, vendar je glede na okoliščine konkretnega primera zmotno uporabilo materialno pravo (3). Ker je bila odločitev glede pravne podlage tožbenega zahtevka, ki se nanaša na plačilo denarne odškodnine zrela za razsojo, je pritožbeno sodišče v tem delu sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in izdalo vmesno sodbo (315. člen ZPP).

6. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da listinski dokazi in dejanske ugotovitve prvega sodišča v zvezi z zaslišanjem tožnice zadoščajo za pravilno in popolno ugotovitev dejanskih okoliščin, ki so podlaga za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka po temelju. Iz navedenih razlogov pritožbeno sodišče ocenjuje, da za odločitev o utemeljenosti pravne podlage tožbenega zahtevka, ni bilo treba izvesti dokazov z zaslišanjem novinarjev, ki jih je predlagala tožena stranka, ki naj bi pojasnili, da iz njihovih člankov, ki so bili objavljeni v isti številki X. in v naslednjih izdajah, izhaja, da namen objave fotografije tožničine družine in družine Goebbels ni bil v zaničevanju tožnice, še posebej glede na besedilo, ki je bilo objavljeno nad fotografijama, ker je šlo za kritiko političnega delovanja tožničinega moža, ki je bila izražena v satirični obliki v satirični rubriki Y., kar je bilo jasno vsakemu povprečnemu bralcu. Pritožbeno sodišče je tudi ocenilo, da zaslišanje prič, ki jih je predlagala tožnica glede pravne podlage, ni bilo potrebno, glede na izvedene dokaze prvega sodišča in predloženo listinsko dokumentacijo (4). Pritožbeno sodišče je upoštevalo, da prosta presoja dokazov (kot jo določa 8. člen ZPP) prepoveduje vnaprejšnjo oceno uspeha nekega dokaza, vendar sodna praksa izjemoma dopušča zavrnitev dokaza z argumentacijo, da predmetni dokaz, tudi če bi v celoti uspel, ne bi mogel spremeniti končne dokazne ocene sodišča (5), takšna pa je bila tudi dokazna ocena pritožbenega sodišča. Iz navedenih razlogov pravdnima strankama ni bila kršena pravica do kontradiktornosti postopka.

7. Sodišče prve stopnje je materialnopravno zmotno ugotovilo, da ravnanje tožene stranke z objavo fotografij družine Goebbels in družine D. na istem mestu v izdaji tednika X., ni bilo protipravno. Sodišče prve stopnje je v zvezi s predpostavko protipravnosti zanemarilo pomen fotografij in izrazno sporočilo, ki ga fotografiji ponujata bralcu. Tožena stranka zatrjuje, da je že iz besedila nad fotografijama v satirični rubriki Y. vsakemu povprečnemu bralcu jasno, da gre za kritiko političnega delovanja tožničinega moža, izraženo na satirični način. Kako je povprečni bralec dojel sporočilo, ki ga dajejo članki v povezavi s fotografijama, je lahko (le) eno izmed izhodišč, na podlagi katerih se ugotavlja protipravnost ravnanja tožene stranke. Kriterij povprečnega bralca pri posegih medijev v osebnostne pravice posameznika, ni mogoče vedno uporabiti kot odločilnega kriterija, kot to navaja tožena stranka, ker je odločilno sporočilo, ki ga medij posreduje javnosti, pri tem pa so odločilne številne druge okoliščine, kot so aktualnost informacije, interes javnosti, svobodno-kreativni način posredovanja informacije (npr. v obliki karikature) in podobno. Ustavna pravica do svobode izražanja (39. člen Ustave RS) namreč dopušča, da so mnenja, fotografije, satira, ki so objavljena v medijih lahko šokantna, pretresljiva, lahko zbujajo močna nelagodja in odpor ter zgražanja, lahko izražajo tudi pretirane vrednostne sodbe, ki pa so le za obravnavano osebo objektivno žaljive, če se na ta način uresničuje javni interes po obveščenosti in s tem pravica do svobodnega izražanja. V takšnih primerih kriterij povprečnega bralca ni odločilen, je pa (običajno) relevanten. Takšne objave so le izjemoma protipravne, in to le takrat, če se ugotovi, da ni najti razlogov za očitno nesorazmerje med posegom v osebnostne pravice posameznika in pravico do svobodnega izražanja in se medijska svoboda zlorablja za zaničevanje posameznika. V takšnih primerih je običajno vsebina takšnih prispevkov mešanica manipulativnih, senzacionalističnih, neresničnih, zaničevalnih, žaljivih informacij in neoriginalnih domislic, ki so vsebinsko, satirično, fotografsko, oblikovno prazna in neokusna, brez novinarske kreativnosti in inovativnosti, ki krasi in daje novinarskemu poklicu in medijem posebno in pomembno težo v družbi. V takšnih primerih tudi ekonomski cilji, ki jih zasleduje medijska hiša niso opravičljivi razlog, ki bi izključeval protipravnost ravnanja (6).

8. Če se upošteva kriterij povprečnega bralca, kot to navaja tožena stranka, ni nobenega dvoma, da povprečni bralec v spornih fotografijah ob upoštevanju citiranih člankov, v zvezi s tožnico ne zazna „konteksta satiričnosti“ ali kritiko političnega delovanja tožničinega moža, da družino uporablja za politično promocijo, kot to trdi tožena stranka. Iz objavljenih fotografij (v zvezi s tožnico) povprečni bralec takoj prepozna le sporočilo, da se s fotografijama primerja tožnico z Magdo Goebbels, ki je sinonim za eno najvidnejših predstavnic nacizma in občudovalk Adolfa Hitlerja, ki je v okviru svojih zločinski dejanj umorila lastne otroke in nato storila samomor ter da se tožničino družino primerja z družino Goebbels. Ob vpogledu na fotografiji vsebina navedenih člankov in besedilo nad fotografijama izgubi izrazno moč pisnega sporočila (posebej do tožnice), ki se nanaša na kritiko političnega delovanja tožničinega moža, tudi v kontekstu, da družino uporablja za politično promocijo. Fotografiji zaživita kot samostojna celota in ponujata (ne le povprečnemu) bralcu asociacijo tožnice in njene družine z družino Goebbels, v vsej zločinsko tragični podobi. Interpretacija sporočila ne daje nobenega dvoma, tožnica je v vlogi matere in na vseh področjih svojega delovanja primerljiva z Magdo Goebbels, enaka primerjava velja tudi za tožničino družino, zato tudi takšna povezava med družinama. Takšna primerjava pa je objektivno žaljiva in s tem protipravna. Tožena stranka v trditveni podlagi ni pojasnila niti enega razloga, ki bi v okviru pravice do svobodnega izražanja opravičeval takšno nedopustno primerjavo tožnice oziroma njene družine z družino Goebbels, kot izhaja iz objavljenih fotografij.

9. Tožena stranka je bila upravičena zaradi javnega interesa podati mnenje o objavi fotografije tožničinega moža in fotografije Josepha Goebbelsa, ki je bila objavljena na Facebooku, v člankih je (lahko) izražala mnenja o političnem delovanju tožničinega moža. Če bi bila objavljena le fotografija družine tožnice bi bilo ravnanje tožene stranke mogoče razumeti, kot dodatno pojasnilo na izraženo mnenje tožene stranke, da tožničin mož uporablja družino za politično promocijo. Nerazumljivi pa so razlogi tožene stranke, da se objavi fotografija tožnice z družino s fotografijo družine Goebbels, ob tem, da je tožnica poznana javnosti le kot zakonska partnerka moža, ki je politik, sama pa ni politično aktivna. Tudi okoliščina, da je bila primerjava fotografij objavljena v satirični rubriki ne izključuje protipravnosti tožene stranke. Satira na oster, zbadljiv način prikazuje resničnost, življenje. Sporna objava pa ne prikazuje resničnosti oziroma življenja, ampak primerja tožnico v negativni luči, ki pa ni izraz resničnega življenja in za katero ni nobene razumljive razlage. Ker objava fotografij ni povezana s politično ali javno razpravo v splošnem interesu, je očitno, da je tožena stranka z objavo zasledovala nedopustne cilje in je bila objava fotografij storjena z namenom zaničevanja tožnice. Subjektivno prizadetost tožnice bo ugotavljalo sodišče prve stopnje v novem sojenju, ob upoštevanju objektivnih okoliščin pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da predstavlja ravnanje tožene stranke hud poseg v osebnostne pravice tožnice, kot je poseg v njeno čast in dobro ime ter v pravico do družinskega življenja.

10. Tožnica je zakonska partnerka znanega politika, vendar politično ni aktivna. Na različnih prireditvah, srečanjih, proslavah in praznikih spremlja svojega moža, njene fotografije z možem in družino pa so bile objavljene v medijih, zato je do neke mere prepoznavna javnosti, kar pomeni, da je s tem pristala, da jo mediji obravnavajo v enakem obsegu, kot je izkazana njena prisotnost v javnosti. V navedenem obsegu je izkazan interes javnosti, da je obveščena o delovanju tožnice, še posebej, ko se v javnosti (na prireditvah) pojavlja skupaj s svojim možem oziroma skupaj z družino. Iz navedenih razlogov je tožena stranka lahko objavila fotografijo tožnice, njenega moža in otrok z medijsko odmevnega dogodka v počastitev verskemu in državnemu prazniku Marijinega vnebovzetja na Brezjah. Tožnica priznava, da se je dogodka udeleževala vsako leto, splošno znano dejstvo pa je, da je navedeni verski dogodek na Brezjah za medije zelo zanimiv, saj se ga udeležujejo znane osebe iz javnega življenja. Takšnim osebam ali VIP udeležencem je namenjena prva vrsta. V prvo vrsto pa se je usedla tožnica s svojo družino. Razlogi, zaradi katerih se je družina tožnice presedla v prvo vrsto, niso relevantni, za medije so bili zanimivi, zaradi političnega delovanja tožničinega moža in medijsko odmevnega dogodka, zato fotografiranje oziroma objava fotografije tožničine družine iz Brezij (če ne bi bila objavljena s fotografijo družine Goebbels) ne predstavlja protipravnega ravnanja tožene stranke. Tožnica je bila skupaj z družino v preteklosti s strani medijev že večkrat fotografirana, fotografije pa so bile objavljene v različnih časopisih (7). Tožnica ni zatrjevala, da fotografiranje ni bilo dovoljeno v času verskega in državnega praznika Marijinega vnebovzetja na Brezjah, in tudi ni navedla konkretnih okoliščin zaradi katerih bi bilo mogoče fotografiranje in s tem objavo fotografije s strani tožene stranke šteti kot nedopusten poseg v verski obred (8), v katerem je sodelovala. Iz navedenih razlogov objava fotografiranje tožnice in njene družine v času verskega obreda ne pomeni protipravnega posega v pravico tožnice do svobode veroizpovedi in posega v njeno zasebnost. Iz navedenih razlogov je bil utemeljeno zavrnjen zahtevek v delu, kjer je tožnica zahtevala, da se ji tožena stranka opraviči zaradi objave fotografije tožničine družine.

11. Pritožbeno sodišče je potrdilo sodbo prvega sodišča v delu, kjer je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnice, da se mora tožena stranka za objavo fotografij opravičiti tudi njenim otrokom. Tožbeni zahtevek je bil zavrnjen iz razloga, ker otroci tožnice niso pravdna stranka tega postopka. Pri odločanju o priznanju odškodnine tožnici bo prvo sodišče moralo upoštevati, da trpljenje tožnice zaradi trpljenja njenih otrok ni pravno priznana škoda (primerjaj s 180. členom OZ). Otroci bodo lahko navezna okoliščina pri presoji višine odškodnine tožnici le v delu, kjer je tožena stranka z objavo spornih fotografij posegla v družinsko življenje tožnice, še posebej v njeno vlogo matere.

12. Za odškodninsko odgovornost za duševne bolečine zaradi razžalitev časti in dobrega imena ter poseg v osebnostne pravice se uporablja splošno pravilo o krivdni odgovornosti z obrnjenim dokaznim bremenom. V postopku je bilo ugotovljeno protipravno ravnanje tožene stranke in njena krivdna odgovornost ter vzročna zveza med protipravnim ravnanjem tožene stranke in škodo. Višino denarne odškodnine bo določilo sodišče prve stopnje glede na stopnjo bolečin in njihovo trajanje, ob upoštevanju sodne prakse pri priznanju odškodnin v podobnih primerih ter ob upoštevanju pomena prizadete dobrine in namena te odškodnine, ki ne sme podpirati teženj, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (prvi odstavek 131. in 179. člen OZ). V tem okviru bo prvo sodišče presojalo tudi utemeljenost tožbenega zahtevka, ki se nanaša na objavo sodbe in opravičila. Posebej v zvezi z objavo sodbe bo morda koristno, da se povzamejo v sodbi sodišča prve stopnje razlogi, ki jih je pritožbeno sodišče navedlo kot odločilne razloge, zaradi katerih je tožbeni zahtevek tožnice po pravni podlagi utemeljen in zaradi katerih je bila sodba sodišča prve stopnje, zaradi zmotne uporabe materialnega prava glede na dejanske ugotovitve, razveljavljena in vrnjena prvemu sodišču v novo sojenje.

13. Pritožba tožnice je delno utemeljena, zato je pritožbeno sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo in izdalo vmesno sodbo, s katero je po temelju ugodilo tožbenemu zahtevku, ki se nanaša na plačilo denarne odškodnine, glede višine denarne odškodnine, objave sodbe in opravičila ter plačila pravdnih stroškov pa je sodbo v tem delu razveljavilo in v navedenem obsegu zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje. Pritožba pa ni utemeljena v delu, v katerem je bil zavrnjen tožbeni zahtevek tožnice, da se je tožena stranka dolžna opravičiti otrokom tožnice in glede opravičila zaradi objave fotografije tožničine družine v tedniku X., zato je pritožbeno sodišče v tem delu pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

14. Odločitev o povrnitvi pritožbenih stroškov se pridrži za končno odločbo (tretji odstavek 165. člena ZPP).

(1) V nadaljevanju ZPP.

(2) Na katere se pritožbeno sodišče v izogib ponavljanju sklicuje in jih zato v obrazložitvi znova ne povzema; glej 5., 6. in 7. točko sodbe sodišča prve stopnje.

(3) Razen v delu, kjer je bil zavrnjen zahtevek tožnice, da se mora tožena stranka opravičiti otrokom za objavo fotografij; tožbeni zahtevek je prvo sodišče v tem delu utemeljeno zavrnilo, ker otroci tožnice niso pravdna stranka v tem postopku. Utemeljeno pa je bil zavrnjen tudi zahtevek, kjer tožnica od tožene stranke zahteva opravičilo zaradi objave fotografije tožničine družine v tedniku X. (4) Podrobnejši razlogi zaradi katerih so bili zavrnjeni dokazni predlogi pravdnih strank za zaslišanje prič bodo razvidni iz nadaljnje obrazložitve.

(5) Glej sklep VS RS II Ips 554/99. (6) Pritožbeno sodišče v tem delu ne sledi povsem pritožbenim navedbam, saj so ekonomski cilji, ki jih zasleduje medijska hiša z objavami legitimni in upravičeni, saj medijska hiša tudi iz ekonomskih razlogov z ustrezno izbiro in vsebino prispevkov cilja na določene bralce, ki ji zagotavljajo ekonomsko eksistenco.

(7) Podrobneje o teh dejanskih ugotovitvah glej 9. in 10. točko sodbe sodišča prve stopnje.

(8) Glede na že opisane dejanske ugotovitve sodišča prve in druge stopnje-glej opombo točka 7.