Jedro

Sodišče prve stopnje je izjemo od pravila iz 1. odst. 158. čl. ZPP sprejelo, ne da bi sploh ugotavljalo ali je v tem sporu šlo za solidarno obveznost, kajti tožeča stranka zatrjuje, da je tožbo umaknila takoj, ko je glavni dolžnik terjatev plačal.

Izrek

Pritožbi se ugodi, zato se izpodbijani sklep r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo tožene stranke za povrnitev stroškov postopka, zavrnilo. Menilo je, da tožena stranka ni upravičena do povrnitve stoškov postopka, zato ker je tožeča stranka tožbo umaknila tokoj, ko je bil njen tožbeni zahtevek izpolnjen.

Zoper ta sklep se je pritožila tožena stranka. V pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu ugotovilo, da je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je bil njen zahtevek izpolnjen, ne ugotavlja pa, kdo ga je izpolnil. Tožena stranka zahtevka ni izpolnila in z izpolnitvijo zahtevka ni imela ničesar. Zahtevek je bil izpolnjen s poplačilom terjatve tožeče stranke iz nepremičnine glavnega dolžnika, kar navaja tudi tožeča stranka. Zahtevek tožeče stranke je izpolnil tretji, kar nima zveze s toženo stranko. Tožba je bila zoper toženo stranko očitno neutemeljena. Umaknjena je bila zaradi izpolnitve tretje osebe, neodvisno od tožene stranke, zato je tožena stranka na podlagi 158. čl. ZPP očitno upravičena do povračila stroškov postopka.

Na pritožbo je odgovorila tožeča stranka, katera se s pritožbenimi trditvami ne strinja in zatrjuje, da je v tej zadevi pomembno le dejstvo, da je tožeča stranka umaknila tožbo nemudoma zatem, ko je bil njen tožbeni zahtevek izpolnjen. Kdo in na kakšen način je njen tožbeni zahtevek izpolnil, pri tem ni pomembno.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je izjemo od pravila iz 1. odst. 158. čl. ZPP sprejelo, ne da bi sploh ugotavljalo ali je v tem sporu šlo za solidarno obveznost, kajti tožeča stranka zatrjuje, da je tožbo umaknila takoj, ko je glavni dolžnik terjatev plačal, pri tej svoji odločitvi se je sodišče prve stopnje oprlo na vlogo tožene stranke z dne 31.8.2005, v kateri je navedla, da pričakuje umik tožbe, ker se bo tožena stranka v kratkem poplačala s prodajo nepremičnine glavnega dolžnika. S tem pa bo prenehala tudi zatrjevana terjatev do tožene stranke. Tožeča stranka je tožbo dne 12.9.2005 res umaknila, na podlagi česar sodišče prve stopnje zaključuje, da je tožeča stranka tožbo umaknila takoj, ko je bil njen zahtevek izpolnjen. Iz navedb tožeče stranke v tem postopku izhaja, da je tožbeni zahtevek oprla na 2. odst. 56. čl. Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, kajti zatrjuje, da gre za obveznost nastalo v zvezi s skupnim premoženjem, za kar odgovarjata zakonca nerazdelno. Res, da zakonec toženke ni bil zajet na pasivni strani kot tožena stranka, vendar pa če gre za solidarno obveznost, je potrebno upoštevati določbo 395. čl. OZ, ki določa, da vsak dolžnik solidarne obveznosti odgovarja upniku za celotno obveznost in lahko upnik zahteva njeno izpolnitev od kogar hoče, vse dotlej, dokler ni popolnoma izpolnjena. Vendar pa obveznost preneha, ko jo en dolžnik izpolni in so vsi dolžniki prosti. Sodišče prve stopnje bi torej moralo ugotoviti, ali gre pri terjatvi tožeče stranke za solidarno obveznost in če gre, ali je dolžnik solidarne obveznosti terjatev tožeče stranke plačal. Ker tega ni ugotovilo, sklep sodišča prve stopnje ni pravilen, zato ga je moralo sodišče prve stopnje razveljaviti in zadevo vrniti temu sodišču v ponovno odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo (3. odst. 165. čl. ZPP).