Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!
Tara K., odvetnica
11.12.1997
Ustavno sodišče je v postopku za preizkus pobud Sindikata delavcev prometa in zvez Slovenije ter NKNSS - Sindikata avtobusnega prometa in komunalnih dejavnosti Slovenije na seji dne 11. decembra 1997
s k l e n i l o :
Pobudi za začetek postopka za oceno ustavnosti prvega odstavka 50. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu (Uradni list RS, št. 72/94) se zavržeta.
Sindikat prometa in zvez Slovenije izpodbija prvi odstavek 50. člena v izreku tega sklepa navedenega zakona, po katerem morajo domači prevozniki, ki opravljajo prevoze oseb v cestnem prometu, v času stavke zagotoviti izvajanje mednarodnega linijskega prevoza oseb, ki je določen z mednarodnimi pogodbami, in v medkrajevnem, primestnem in mestnem prometu zagotoviti izvajanje nemotenega poteka prevozov oseb v okviru voznih redov (dnevna migracija).
Pobudnik se sklicuje na 7. člen Zakona o stavki (Uradni list SFRJ, št. 23/91), po katerem naj bi se le v organizacijah in pri delodajalcih, ki opravljajo dejavnost ali delo posebnega družbenega pomena, določeno z zakonom ali s predpisom, temelječim na zakonu, stavka lahko uveljavila, če se zagotovi minimum delovnega procesa, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo občanov in organizacij, ter izpolnjevanje mednarodnih obveznosti. Pobudnik meni, da izpodbijana določba delavcem v celoti onemogoča pravico do stavke, ker naj bi moral domači prevoznik v celoti izvajati ne le mednarodni linijski prevoz oseb, temveč tudi nemoten potek prevozov oseb v okviru voznih redov - dnevna migracija.
NKNSS - Sindikat avtobusnega prometa in komunalnih dejavnosti Slovenije v pobudi z dne 12. januarja 1995 navaja, da se z izpodbijano določbo "generalno prepoveduje stavka vseh prevoznikov, ki opravljajo prevoze oseb v cestnem prometu", to pa so prevozi v mednarodnem linijskem, v medkrajevnem, v primestnem in mestnem prometu, s poudarkom na dnevni migraciji - ta pa naj bi trajala "dnevno" (torej: vsak dan) cel dan. Omejevanje stavke naj bi bilo že urejeno v Zakonu o stavki, zato naj bi bil izpodbijani 1. odstavek 50. člena nepotreben in z navedenim zakonom tudi v nasprotju. V nasprotju pa naj bi bil tudi z Mednarodnim paktom o državljanskih pravicah in političnih pravicah in s Konvencijama Mednarodne organizacije dela številka 87 in 98.
Ministrstvo za promet in zveze in Sekretariat DZ za zakonodajo in pravne zadeve v svojih pojasnilih navedbe pobudnikov zavračata, saj naj bi izpodbijana določba stavke ne preprečevala.
Sindikat prometa in zvez Slovenije je svojo vlogo z dne 23. decembra 1994 opredelil kot predlog za oceno ustavnosti, iz utemeljevanja legitimnosti in reprezentativnosti pa izhaja, da je vložil zahtevo za oceno ustavnosti po 23. členu Zakona o Ustavnem sodišču. Glede na to, da Sindikat prometa in zvez Slovenije ne spada med reprezentativne sindikate za območje države v smislu 8. alinee prvega odstavka 23. člena Zakona o Ustavnem sodišču (Uradni list RS, št.15/94 - v nadaljevanju: ZUstS), je Ustavno sodišče njegovo vlogo obravnavalo kot pobudo.
Sindikat delavcev prometa in zvez Slovenije ter NKNSS - Sindikat avtobusnega prometa in komunalnih dejavnosti Slovenije izpodbijata isto zakonsko določbo. Ustavno sodišče je zato njuni pobudi združilo zaradi skupnega obravnavanja in odločanja.
Po besedilu izpodbijane določbe 50. člena Zakona o prevozih v cestnem prometu je domačemu prevozniku naloženo, da v času stavke zagotovi izvajanje določenih prevozov. Domači prevoznik je po 5. točki 2. člena obravnavanega zakona fizična ali pravna oseba s sedežem v Republiki Sloveniji, ki ima licenco za opravljanje prevoza oseb ali stvari v notranjem ali mednarodnem cestnem prometu. Izpodbijana določba torej nalaga obveznost prevozniku, ki ga je v kontekstu zakona razumeti kot delodajalca. Če bi Zakon hotel omejiti pravico do stavke delavcev, zaposlenih pri cestnih prevoznikih, bi moral to tako tudi določiti. Zakon pa govori le o tem, kaj morajo v času stavke zagotoviti prevozniki (delodajalci). Delodajalcem naložena obveznost ne zadeva delavcev, ker jim pravice do stavke (podrobneje urejene v 2. in 5. členu Zakona o stavki, Uradni list SFRJ, št. 23/91) ne omejuje, saj te določbe ni mogoče razlagati tako, da bi na njeni podlagi delodajalec smel omejevati delavcem pravico do stavke. Glede na to delavci oziroma sindikata kot njihova predstavnika nimajo pravnega interesa v smislu 24. člena ZUstS za vložitev pobude za začetek postopka in je bilo treba vlogi zavreči.
Ustavno sodišče je sprejelo ta sklep na podlagi 25. člena ZUstS v sestavi: predsednik dr. Lovro Šturm in sodniki dr. Peter Jambrek, dr. Tone Jerovšek, mag. Matevž Krivic, mag. Janez Snoj, dr. Janez Šinkovec, Franc Testen in dr. Boštjan M. Zupančič. Sklep je sprejelo s šestimi glasovi proti dvema. Proti sta glasovala sodnika Jambrek in Jerovšek.
P r e d s e d n i k dr. Lovro Šturm