Jedro

Sklep po 1. točki drugega odstavka 280. člena ZFPPIPP ima naravo procesnega sklepa, ki sam zase ne ustvarja materialnopravnih učinkov. Pomeni le, da v primeru stečaja nad dolžnikom premoženja, na katerem je pridobljena ločitvena pravica, ne bo prodajalo izvršilno sodišče (zaradi česar le-to ustavi postopek izvršbe), ohranitev ločitvene pravice v veljavi pa ne spremeni pravnega položaja ne dolžniku ne upniku - le-ta je bila namreč pridobljena že z vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi. Izdaja takšnega sklepa seveda ne zavezuje stečajnega sodišča (ali upravitelja) v smislu poseganja v njegovo pristojnost odločanja po četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP. Omenjena določba se nanaša na postopanje stečajnega sodišča le v primeru premoženja, ki sestavlja stečajno maso. Če stečajno sodišče (seveda povsem samostojno) presodi, da določeno premoženje ne sodi v stečajno maso in ga v stečajnem postopku zato ne bo prodalo, izvršilno sodišče v to z izdajo sklepa po 280. členu ZFPPIPP ne more posegati.

Izrek

Pritožba se zavrne in se sklep potrdi.

Obrazložitev

1. Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se predlog A. A. in B. B. z dne 6. 2. 2019 za razveljavitev klavzule pravnomočnosti sklepa opr. št. VL 101437/2011 z dne 4. 8. 2016 zavrne.

2. Zoper sklep se po pooblaščencu pravočasno pritožujeta dolžnika. Navajata, da je sodišče sklep napačno utemeljilo z razlogi, da pritožnika v času izdaje sklepa z dne 4. 8. 2016 še nista bila lastnika nepremičnine. Sodišče prve stopnje je sicer hkrati ugotovilo, da je vknjižba za dolžnika začela učinkovati dne 9. 10. 2012, ko sta pritožnika vložila zemljiškoknjižni predlog, vendar dejstvu vpisane plombe ni pripisalo nobenega pomena. Sklep nima razlogov o tem, zakaj naj plomba ne bi imela nikakršnega pomena, podano pa je tudi nasprotje v razlogih, ko sodišče kljub ugotovitvi o učinkovanju vknjižbe zavrne njun predlog. Da so plombe v izvršilnih postopkih upoštevne, izhaja tudi iz odločbe Ustavnega sodišča Up-2324/08, ki sodišču narekuje upoštevanje aktualnega zemljiškoknjižnega stanja. Sklicujeta se na sklep VSRS III Ips 38/2017, ki utemeljuje fikcijo realizirane plombe zaradi potrebe po pravno učinkovitem varstvu. Prav tako se sklicujeta na sklep VSRS II Ips 26/2012, po katerem lahko pridobitelj že v času teka zemljiškoknjižnega postopka uveljavlja upravičenja iz naslova lastninske pravice. Priznavanje teh upravičenj pritožnikoma bi narekovalo takojšnjo ustavitev izvršilnega postopka. Skladno z odločbo VSRS II Ips 92/2011 tudi lastninska pravica v pričakovanju preprečuje izvršbo. Sklicujeta se tudi na odločbo II Ips 78/2010, po kateri začne prenos v razmerju do tretje osebe učinkovati v trenutku, ko ta izve za zemljiškoknjižno dovolilo. Zakon ne določa, da mora vlagatelj že v predlogu izkazati pravočasnost vložitve svojega predloga, sicer pa bi moralo sodišče razpisati narok in pritožnika pozvati k dopolnitvi navedb. Sicer pa je trenutek seznanitve z odločbo enak trenutku, ko je stranki odločba vročena. Sodišče je sklep z dne 4. 8. 2016 pritožnikoma nazadnje le vročilo, kar pomeni, da sta stranki postopka in je sodišče ugotovilo vse, kar je potrebno za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. Višje sodišče je izpodbijani sklep preizkusilo v okviru pritožbenih razlogov in razlogov, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti po drugem odstavku 350. člena v zvezi s 366. členom Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), oba v zvezi s 15. členom Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ).

5. V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zoper prvotnega dolžnika C. d.o.o. dovolilo izvršbo, med drugim tudi na nepremični ID znak X in Y. Nad dolžnikom se je dne 12. 10. 2012 začel stečajni postopek, opravljen pa je bil tudi že preizkus terjatev, zato je sodišče s sklepom z dne 4. 8. 2016 odločilo, da se izvršba ustavi in da v veljavi ostane ločitvena pravica, pridobljena v tem izvršilnem postopku. V zvezi z omenjenim sklepom sta dolžnika vložila predlog za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti (ter po vročitvi sklepa tudi pritožbo) ter se zavzemata za priznanje položaja stranke v postopku že v času izdaje in vročanja omenjenega sklepa, saj pridobitev njune lastninske pravice učinkuje od vložitve zemljiškoknjižnega predloga za vpis lastninske pravice dne 9. 10. 2012. 6. Višje sodišče je v tej zadevi v sklepu II Ip 1695/2020 že zapisalo, da sodišče prve stopnje do tedaj še ni izdalo sklepa o nadaljevanju postopka proti pritožnikoma kot hipotekarnima dolžnikoma, s čimer bi kot materialnopravna naslednika tudi formalnopravno vstopila v izvršilni postopek, oziroma bi postala tudi procesnopravna naslednika osebnega dolžnika (četrti v zvezi s tretjim odstavkom 24. člena ZIZ). Sklep o nadaljevanju izvršbe zoper novega dolžnika po 24. členu ZIZ ima namreč naravo procesno tehničnega sklepa, z njim pa novi dolžnik pridobi _možnost sodelovanja v postopku_ in s tem tudi možnost uveljavljanja tistih ugovornih razlogov, ki preprečujejo upnikovo pravico do poplačila izterjevane terjatve iz kupnine od prodane nepremičnine. Podobno je sodišče prve stopnje predlog dolžnikov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 4. 8. 2016 zavrnilo z obrazložitvijo, da dne 4. 8. 2016, ko je sodišče izdalo sporni sklep, pritožnika v zemljiški knjigi še nista bila vknjižena kot lastnika predmetnih nepremičnin, na kar sodišče po uradni dolžnosti pazi ves čas postopka. Iz zgodovinskega izpiska zemljiške knjige izhaja, da je bila izvedba vpisa lastninske pravice pritožnikov opravljena dne 25. 10. 2016, z začetkom učinkovanja od dne 9. 10. 2012. To pa po mnenju sodišča prve stopnje pomeni, da je sodišče dne 4. 8. 2016 pravilno izdalo sklep in ga tudi pravilno ni vročalo pritožnikoma, ker takrat še nista bila vpisana kot lastnika spornih nepremičnin. Na tem mestu višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje svojo odločitev obrazložilo ter ni podano nasprotje v razlogih sklepa, zato očitani kršitvi po 14. točki drugega odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ nista podani.

7. Priznanja lastnosti stranke pritožnikoma "za nazaj" odločba Ustavnega sodišča Up-2324/2008 od izvršilnega sodišča ne zahteva. Aktualno zemljiškoknjižno stanje je stanje opravljenih vpisov in ne tudi plomb, saj nenazadnje ob vložitvi zemljiškoknjižnega predloga niti ni gotovo, ali bo na podlagi predloga predlaganemu vpisu tudi ugodeno.

8. Višje sodišče je seznanjeno tudi z odločbo Vrhovnega sodišča RS III Ips 37/20171, po kateri je "učinkovito sodno varstvo upravičenca za izbrisno tožbo mogoče zagotoviti le z vzpostavitvijo fikcije, da je po vložitvi predloga za vknjižbo pravice zaradi retroaktivnega učinka same vknjižbe šteti, da je bila v trenutku vložitve predloga vknjižba tudi realizirana, s čimer so izpolnjene predpostavke za vložitev izbrisne tožbe in za njeno zaznambo v zemljiški knjigi". Kot v pritožbi pravilno ugotavljata tudi pritožnika, je takšno fikcijo Vrhovno sodišče torej vzpostavilo zaradi zagotavljanja učinkovitega sodnega varstva tožeče stranke.

9. V obravnavanem primeru vzpostavitev fikcije realizirane vknjižbe zaradi zagotavljanja sodnega varstva pritožnikoma ni potrebno. Sklep po 1. točki drugega odstavka 280. člena Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP) ima naravo procesnega sklepa, ki sam zase ne ustvarja materialnopravnih učinkov. Pomeni le, da v primeru stečaja nad dolžnikom premoženja, na katerem je pridobljena ločitvena pravica, ne bo prodajalo izvršilno sodišče (zaradi česar le-to ustavi postopek izvršbe), ohranitev ločitvene pravice v veljavi pa ne spremeni pravnega položaja ne dolžniku ne upniku - le-ta je bila namreč pridobljena že z vknjižbo hipoteke na podlagi sklepa o izvršbi.

10. Izdaja takšnega sklepa seveda ne zavezuje stečajnega sodišča (ali upravitelja) v smislu poseganja v njegovo pristojnost odločanja po četrtem odstavku 280. člena ZFPPIPP. Omenjena določba se nanaša na postopanje stečajnega sodišča le v primeru premoženja, ki sestavlja stečajno maso. Če stečajno sodišče (seveda povsem samostojno) presodi, da določeno premoženje ne sodi v stečajno maso in ga v stečajnem postopku zato ne bo prodalo, kar se je zgodilo tudi v stečajnem postopku nad upničinim osebnim dolžnikom glede nepremičnin, ki sta sedaj v lasti novih dolžnikov, izvršilno sodišče v to z izdajo sklepa po 280. členu ZFPPIPP ne more posegati.

11. Iz predloga dolžnikov za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti sklepa z dne 4. 8. 2016 je razvidno, da si pritožnika prizadevata za nadaljevanje izvršilnega postopka, za vstop v postopek kot stranki postopka in možnost uveljavljanja pravnih sredstev v izvršilnem postopku "za zagotovitev prenehanja pravic (hipoteke) upnice". Temu pa ni namenjena pritožba zoper sklep o ustavitvi izvršbe in ohranitvi ločitvene pravice v veljavi (tudi če bi izvršilno sodišče razveljavilo ohranitev ločitvene pravice, bi bila v korist upnice še vedno vpisana hipoteka že na podlagi sklepa o izvršbi), temveč ugovor novega dolžnika po 56.a členu ZIZ, ki predstavlja ugovor zoper sklep o izvršbi. Iz podatkov v spisu je razvidno, da sta tak ugovor pritožnika že vložila, o njem pa bo odločalo sodišče prve stopnje. Zaradi možnosti vložitve ugovora je sodišče prve stopnje dolžnikoma tudi vročalo, hkrati z izdajo sklepa o njunem vstopu v postopek, sklep z dne 4. 8. 2016 ter ostale listine. Če bosta pritožnika z ugovorom uspela z razveljavitvijo izvršilnih dejanj, t.j. zaznambe sklepa o izvršbi in s tem z izbrisom hipoteke, gola "ohranitev ločitvene pravice v veljavi" za upnico ne bo imela pomena.

12. Pritožba po pojasnjenem ni utemeljena, višje sodišče pa tudi ni ugotovilo kršitev, na katere pazi po uradni dolžnosti, zato jo je zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).

1 Ter tudi ostalo sodno prakso, na katero se pritožnika sklicujeta, se pa ne nanaša na primerljivo vprašanje, kot je v obravnavani zadevi.