Jedro

V sporih iz razmerij med starši in otroki je sodišče tisto, ki je dolžno po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobni skrbeti za svoje pravice in interese, ter lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in zbere podatke (torej tudi dokaze, potrebne za odločitev - preiskovalno načelo - odstop od razpravnega načela). To je sodišče v tem postopku tudi storilo, saj je ocenilo, da je potrebno izvesti dokaz z izvedencem. Gre za zavezo predhodnega kritja stroškov, ob zaključku postopka pa mora sodišče o povrnitvi stroškov odločiti po uradni dolžnost. Gre za skupne stroške postopka, ki jih trpita oba udeleženca.

Izrek

I. Pritožba se zavrne in potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da sta dolžna predlagateljica in nasprotni udeleženec v 15-ih dneh od prejema pisnega odpravka sklepa na transakcijski račun Okrožnega sodišča v Kopru, kot je to določno navedeno v izreku, vrniti s strani sodišča založen predujem za stroške sodnega izvedenca doc. dr. A.P. v višini vsak po 422,64 EUR. Odločilo je še, da če posamezni udeleženec dolgovanega zneska ne bo poravnal, ga bo sodišče prisilno izterjalo. V razlogih sklepa je pojasnilo, da je sodišče v zakonskem sporu, v katerem mora po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobni skrbeti za svoje pravice in interese, torej tudi ugotavljati dejstva in izvajati dokaze po uradni dolžnosti, vse v zvezi z največjo otrokovo koristjo (prvi odstavek 408. člena Zakona o pravdnem postopku, v nadaljevanju ZPP, ki se ne podlagi 37. člena Zakona o nepravdnem postopku, v nadaljevanju ZNP, smiselno uporablja, upoštevaje tudi 5.a člena Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, v nadaljevanju ZZZDR). Zato je sodišče, ki ustreznega strokovnega znanja ni imelo, v postopku določilo izvedenca, da poda mnenje o koristnosti in obsegu stikov mladoletnih otrok z nasprotnim udeležencem ter postavilo sodnega izvedenca klinične psihologije. Priznalo mu je nagrado in stroške v skupnem znesku 845,29 EUR in jih izplačalo iz sredstev sodišča. Gre za sredstva, ki so se začasno založila iz sredstev sodišča (četrti odstavek 153. člena ZPP). O povrnitvi teh sredstev pa odloči sodišče kot o povrnitvi stroškov (154. člen ZPP). Te stroške so zato udeleženci sedaj dolžni povrniti (35. člen ZNP).

2. Predlagateljica se je zoper sklep pritožila, sklep izpodbija iz vseh pritožbenih razlogov. Pritožbenemu sodišču predlaga, da sklep razveljavi. Meni, da ne gre za stroške postopka, dejstvo je, da je sodišče samo sprejelo sklep o postavitvi izvedenca psihologa, po uradni dolžnosti. Zato meni, da ni dolžna stroškov povrniti.

3. Pritožba ni utemeljena.

4. V predmetnem postopku je zakonodajalec odstopil od siceršnje prevlade avtonomije volje strank v pravdnem postopku, ko prevladuje načelo dispozitivnosti in razpravno načelo - stranke so načeloma tiste, ki priskrbijo ob dejanskih trditvah tudi dokaze. V sporih iz razmerij med starši in otroki pa je sodišče tisto, ki je dolžno po uradni dolžnosti ukreniti vse, kar je potrebno, da se zavarujejo pravice in interesi otrok in drugih oseb, ki niso sposobni skrbeti za svoje pravice in interese, ter lahko ugotavlja tudi dejstva, ki jih stranke niso navajale in zbere podatke (torej tudi dokaze, potrebne za odločitev - preiskovalno načelo - odstop od razpravnega načela). To je sodišče v tem postopku tudi storilo, saj je ocenilo, da je potrebno izvesti dokaz z izvedencem. To je v sklepu tudi pojasnilo, in ker je bila izvedba dokazov odrejena po uradni dolžnosti, so se stroški za izvedbo dokaza izplačali iz sredstev sodišča (četrti odstavek 153. člena ZPP). Gre za zavezo predhodnega kritja stroškov, ob zaključku postopka pa mora sodišče o povrnitvi stroškov odločiti po uradni dolžnosti, kar je tudi pravilno storilo s tem sklepom. Gre za skupne stroške postopka, ki jih trpita oba udeleženca. Tako se izkaže, da so razlogi sodišča prve stopnje pravno pravilni, razlogi pritožbe pa neutemeljeni. Ker pritožbeno sodišče tudi kršitev, na katere po uradni dolžnosti pazi, ni zasledilo, je neutemeljeno pritožbo zavrnilo in sklep potrdilo (2. točka 365. člena ZPP v zvezi s 37. členom ZNP).