Jedro

Tožnik je bil z zaposlitvenim načrtom seznanjen, da ima neizpolnjevanje dogovorov v zaposlitvenem načrtu lahko za posledico prenehanje vodenja v evidenci zavoda. Vendar do takšne posledice in prenehanja zaradi neizpolnjevanja dogovorov lahko pride le pod pogojem, da je bil tožnik k tožencu pravilno vabljen. Ker to ni bilo ugotovljeno, je pritožbeno sodišče sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Izrek

I. Pritožbi se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

II. Stroški odgovora na pritožbo so nadaljnji stroški postopka.

Obrazložitev

1. Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo tožbenemu zahtevku ugodilo tako, da je odpravilo odločbi tožene stranke št. ... z dne 3. 3. 2015 in št. ... z dne 7. 11. 2014 in toženi stranki naložilo, da tožniku povrne stroške postopka v znesku 240,98 EUR, v roku 15 dni, po izteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

2. Zoper sodbo je pritožbo vložila tožena stranka iz vseh pritožbenih razlogov. Navaja, da je že v odgovoru na tožbo izpostavila, da tožnik v pritožbi zoper odločbo organa prve stopnje z dne 7. 11. 2014 ni navedel nobenega razloga ali dokaza, ki bi izkazovalo njegovo navedbo, da vabila ni prejel. Navedeno izhaja tudi iz uradnega zaznamka v upravnem spisu z dne 1. 12. 2014. Tožnik tudi v sodnem postopku ni predložil nobenega dokaza. V upravnem spisu prav tako ni nobenega dokaza, da bi tožnik organu prve stopnje sporočil, da je v ločitvenem postopku, dalje zavod niti nima zabeležke, da bi tožnik to sporočil in zahteval, naj se mu pošta pošilja po elektronski pošti. Tudi zaslišana priča je na naroku 26. 5. 2016 izpovedala, da ji ni znano, da bi bil tožnik v ločitvenem postopku. Na drugi strani pa je v zaposlitvenem načrtu z dne 10. 9. 2014 v IV. točki navedeno, da bo tožnik vabila, napotnice in obvestila za zaposlitve ter druge dokumente zavoda sprejemal na njegov naslov dosegljivosti po pošti in na naslednje načine: - po elektronski pošti, - po mobilnem telefonu in v obliki sms sporočil. Vabilo z dne 20. 10. 2014 je bilo poslano na tožnikov naslov, naveden v zaposlitvenem načrtu v skladu s 115. členom Zakona o urejanju trga dela (Ur. l. RS, št. 80/2010 s spremembami, v nadaljevanju ZUTD), pri čemer je v VI. točki zaposlitvenega načrta navedeno, da mora tožnik zavodu v roku 3 dni sporočiti podatke o spremembi naslova dosegljivosti. Vztraja, da je bilo vabilo vročeno v skladu z ZUTD in da je sodišče prve stopnje tožniku povsem nekritično sledilo in na koncu zaključilo, da je verjetno izkazal, da vabila ni prejel. Zgolj navedba tožnika, da vabila ni prejel, ne zadostuje, pri čemer pa so vsi ostali razlogi, ki jih je sodišče ugotovilo v okviru izpodbijanja zakonske domneve, tožbene novote, na kar je tožena stranka že opozorila. Prav tako se sodišče prve stopnje neutemeljeno sklicuje na sklep Vrhovnega sodišča RS, opr. št. X I Ps 412/2012 z dne 4. 7. 2013, saj zadevi nikakor nista primerljivi. Prav tako ni utemeljeno niti sklicevanje sodišča prve stopnje na sodbo ESČP v zadevi Aždajič proti Sloveniji, s katero je sodišče presojalo, ali je bila tožnici pravilno vročena tožba in posledično dana možnost sodelovanja v postopku zaradi zagotavljanja načela kontradiktornosti. V predmetnem socialnem sporu je sporno, ali je tožnik prejel vabilo poslano z navadno pošto v skladu z ZUTD, na katerega se ni odzval in je bil posledično izbrisan iz evidence brezposelnih. Tožniku je bila v upravnem postopku ves čas zagotovljena možnost sodelovanja, pri čemer bi v pritožbi lahko in moral predlagati dokaze, s katerimi bi izkazoval svoje navedbe, pa jih ni in mu je tako mogoče očitati pomanjkanje skrbnosti. Upravna organa sta v upravnem postopku postopala v skladu z vsemi določili Zakona o splošnem upravnem postopku (Ur. l. RS, št. 80/99 s spremembami, v nadaljevanju ZUP) in ZUTD. Zato ni pravilna odločitev sodišča prve stopnje, ki je izpodbijani odločbi odpravilo, toženi stranki pa celo očitalo prekomeren poseg v pravico tožnika iz naslova brezposelnosti. Dodatno se sklicuje na pojasnilo podano v Poročevalcu št. 86/2010, v katerem je navedeno, da je posebna ureditev vročanja vabil, napotnice za zaposlitev in drugih dokumentov, ki se pošiljajo z namenom izdelave zaposlitvenega načrta, potrebna zaradi narave teh dokumentov, ki ne dopuščajo vročanja, pri katerem ima naslovnik možnost dvigniti pošiljko v roku 15 dni od puščenega sporočila o prispetju pošiljke. Nadalje je sodišče prve stopnje toženi stranki v plačilo naložilo tudi stroške tožeče stranke v višini 240,98 EUR. Nasprotuje odmerjenim stroškom pripravljalne vloge tožeče stranke z dne 2. 7. 2015 v višini 225 točk, na kar je sicer opozorila že na naroku dne 11. 3. 2016. V skladu z Odvetniško tarifo se namreč v socialnih sporih stranki za pripravljalno vlogo prizna 75 % od 300 točk, torej 225 točk le v primeru, ko gre za obrazloženo vlogo. Temu standardu pa vloga z dne 2. 7. 2015 nikakor ne zadosti.

3. V odgovoru na pritožbo tožnik ponavlja, da bi ga tožena stranka morala kontaktirati po e-pošti in da je bil zainteresiran za delo in da je to tudi dokazal. 4. Pritožba je utemeljena.

5. Po preizkusu zadeve v skladu z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 s spremembami, v nadaljevanju ZPP), pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zaradi nepravilne uporabe materialnega prava nepopolno ugotovilo dejansko stanje.

6. Predmet sodne presoje je dokončna odločba tožene stranke št. ... dne 7. 11. 2014, s katero je zavrnil tožnikovo pritožbo vloženo zoper odločbo Zavoda RS za zaposlovanje št. ... z dne 3. 3. 2015. S slednjo je Zavod RS za zaposlovanje ugotovil, da se tožnik ni zglasil na vabilo zavoda dne 27. 10. 2014 in da je to razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb. Nadalje je odločil, da se tožnik preneha voditi v evidenci brezposelnih oseb z dnem dokončnosti ugotovitve.

7. Sodišče prve stopnje je takšni odločbi kot nepravilni in nezakoniti odpravilo in toženi stranki naložilo povrnitev stroškov postopka v znesku 240,98 EUR v roku 15 dni, po izteku tega roka skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi. Takšna odločitev pa je po prepričanju pritožbenega sodišča najmanj preuranjena, ker zaradi nepravilne uporabe materialnega prava dejansko stanje ni pravilno in popolno ugotovljeno.

8. Po določbi 9. alineje prvega odstavka 129. člena ZUTD je podan razlog za prenehanje vodenja v evidenci brezposelnih oseb, če oseba ni aktivni iskalec zaposlitve, razen, če je obveznosti oproščena z zaposlitvenim načrtom. Po 11. členu ZUTD se šteje, da brezposelna oseba aktivno išče zaposlitev, če izpolnjuje obveznosti, med katerimi je tudi obveznost udeležbe na zaposlitvenih razgovorih na vabilo zavoda. Z zaposlitvenim načrtom, ki je v 113. členu ZUTD opredeljen kot pisni dogovor med brezposelno osebo in zavodom ali drugim izvajalcem ukrepov, brezposelna oseba in zavod skupaj opredelita zaposlitvene cilje, časovno opredelita potrebne aktivnosti brezposelne osebe pri iskanju zaposlitve in vključevanje v ukrepe APZ z namenom čim hitrejše zaposlitve brezposelne osebe. Pripravo in vsebino zaposlitvenega načrta natančneje uredi minister pristojen za delo. Tako je v 39. členu Pravilnika o prijavi in odjavi z evidenc v zaposlitvenem načrtu, pravicah in obveznostih pri iskanju zaposlitve ter nadzoru nad osebami, prijavljenimi v evidencah (Ur. l. RS, št. 106/2010 s spremembami, v nadaljevanju Pravilnik) določeno, da s podpisom zaposlitvenega načrta podpisnika prevzameta vse iz njega izhajajoče obveznosti, med drugim se iskalec zaposlitve zaveže, da bo v dogovorjenih rokih izpolnjeval vse aktivnosti, ki izhajajo iz zaposlitvenega načrta ter bo sproti in pravočasno obveščal osebnega svetovalca o spremembah, ki otežujejo ali preprečujejo izpolnitev dogovorov iz zaposlitvenega načrta z opozorilom na posledice opustitve dogovorjenih aktivnosti. V 41. členu citiranega pravilnika pa je določeno, katere sklope podatkov vsebuje zaposlitveni načrt. Eden od teh sklopov je tudi dogovor o načinu dosegljivosti, ki so pod točko č) tudi primeroma navedeni.

9. Med dokumentacijo v upravnem spisu se nahaja zaposlitveni načrt št. ... z dne 19. 9. 2014, ki ga je podpisal tožnik in uradna oseba Zavoda RS za zaposlovanje. V tem zaposlitvenem načrtu je v IV. točki „moj način komunikacije z zavodom“ navedeno, da bo tožnik vabila, napotnice in obvestila za zaposlitev ter druge dokumente zavoda sprejemal na njegov naslov dosegljivosti po pošti, po elektronski pošti, po mobilnem telefonu in v obliki sms sporočil. 10. Ker je tožnik v tožbi navajal, da je ob podpisu zaposlitvenega načrta referentko obvestil, da je v razveznem postopku in da jo je zato, ker mu žena lahko pošto nepooblaščeno dvigne in skrije prosil, da se ga obvešča po elektronski pošti, bo sodišče o teh okoliščinah in zlasti o tem, ali je bilo dogovorjeno, da bo zavod na podlagi tega zaposlitvenega načrta tožnika obveščal po elektronski pošti, zaslišalo B.B., ki jo je tožnik v tožbi navedel kot referentko, ki jo je obvestil o svojih osebnih okoliščinah in glede na to, da je zaposlitveni načrt z dne 10. 9. 2014 podpisan s strani C.C. in da je tožnikova svetovalka D.D., bo o teh okoliščinah po potrebi zaslišalo še slednji osebi, zaposleni na Zavodu RS za zaposlovanje.

11. Na podlagi tako dopolnjenega dokaznega postopka, bo sodišče dokazno ocenilo izpovedi prič in tožnikovo izpoved na glavni obravnavi dne 11. 3. 2016 (listovna št. 29) ter presodilo resničnost tožnikovih trditev v tožbi in presodilo ali je bil tožnik vabljen za dne 27. 10. 2014 skladno z dogovorom in torej pravilno. Ker je bil tožnik z zaposlitvenim načrtom seznanjen, da ima neizpolnjevanje dogovorov v zaposlitvenem načrtu, lahko za posledico prenehanje vodenja v evidenci Zavoda, do takšne posledice in prenehanja zaradi neizpolnjevanja dogovorov, lahko pride, le pod pogojem, da je bil tožnik pravilno vabljen.

12. V nasprotnem primeru, če bo sodišče ugotovilo, da se tožnik na Zavodu RS za zaposlovanje ni dogovoril, da se mu zaradi zatrjevanih osebnih okoliščin posredujejo vsa vabila po elektronski pošti, se bo sodišče prve stopnje opredelilo do v tožnikovem primeru posredovanega vabila po pošti, na kakšen način je bilo posredovano, kdaj odpremljeno in zabeleženo in kdaj se je glede na 115. člen ZUTD štela takšna pošiljka za vročeno. Samo v primeru, da je bilo vabilo posredovano skladno z zaposlitvenim načrtom ali skladno s posebnim dogovorom, pa se tožnik ni odzval vabilu, se bo neudeležba z dne 27. 10. 2014 lahko štela za opravičljiv razlog za njegovo neudeležbo. Zgolj na podlagi tožnikove navedbe, da ni prejel vabila in da je bil v ločitvenem postopku, da je bil prijavljen pri Zavodu RS za zaposlovanje od leta 2013 in da se je od tedaj dalje redno javljal zavodu, še ne more biti opravičljiv razlog, glede na 115. člen ZUTD in fikcijo vročitve pa tudi ni mogoč zaključek, da tožniku ni bila pošiljka vročena in da ni bil obveščen, če ne dokaže nasprotnega.

13. Po tako dopolnjenem dokaznem postopku bo sodišče prve stopnje ponovno presodilo pravilnost in zakonitost izpodbijanih odločb toženca, obenem pa tudi glede utemeljenosti povračila stroškov postopka, vključno s priglašenimi stroški odgovora na pritožbo, ki jih je sodišče skladno z določbo tretjega odstavka 165. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

14. Glede na vse obrazloženo je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in na podlagi 355. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo ter zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.