Modern Legal
  • Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
  • Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
  • Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov
Začni iskati!

Podobni dokumenti

Ogledaj podobne dokumente za vaš primer.

Prijavi se in poglej več podobnih dokumentov

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite ure pri iskanju sodne prakse.

UPRS Sodba in sklep I U 60/2022-14

ECLI:SI:UPRS:2022:I.U.60.2022.14 Upravni oddelek

mednarodna zaščita zahtevek za uvedbo ponovnega postopka zavrženje zahtevka za uvedbo ponovnega postopka zavrženje zahteve za uvedbo ponovnega postopka zavrženje zahteve ponovna prošnja vrnitev v prejšnje stanje novi dokazi in nova dejstva nova dejstva in dokazi izkazanost pogojev za uvedbo ponovnega postopka
Upravno sodišče
24. januar 2022
Z Googlom najdeš veliko.
Z nami najdeš vse. Preizkusi zdaj!

Samo zamislim si kaj bi rada da piše v sodbi, to vpišem v iskalnik, in dobim kar sem iskala. Hvala!

Tara K., odvetnica

Jedro

Tožnikov podpis na listinah se ne ujema s podpisom na sporni vročilnici. Slednje po prepričanju sodišča izkazuje utemeljen dvom v pristnost podpisa na sporni vročilnici. Sodišče je tako ugodilo predlogu tožnika in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje.

Teža novih dokazov ali novih dejstev mora biti takšna, da pomembno povečuje verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito. Tožnik v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen, in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili.

Tožnik je v tem postopku kot novi dejstvi navedel poroko s svojo izbranko ter smrt matere zaradi bolezni. To sta sicer objektivno novi dejstvi po drugem pododstavku prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, vendar pa na postopek mednarodne zaščite nimata vpliva, saj ne predstavljata ne podlage za preganjanje po določbah ZMZ-1 niti ni tožnik v zvezi z njima zatrjeval nikakršnih dejanj preganjanja.

Izrek

I. Predlogu tožnika za vrnitev v prejšnje stanje se ugodi in se vrnitev v prejšnje stanje dovoli.

II. Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijanim sklepom zavrgla tožnikov zahtevek za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite v Republiki Sloveniji.

2. V obrazložitvi pojasnjuje potek dosedanjih postopkov. Tožnik je prvič zaprosil za mednarodno zaščito 19. 4. 2019 zaradi strahu pred krvnim maščevanjem in zaradi skrivanja pred policijo. Ker je takoj po vložitvi prošnje samovoljno zapustil azilni dom, je tožena stranka postopek v zvezi z njegovo prošnjo ustavila. Sklep je postal pravnomočen 16. 5. 2019. Tožnik je bil kasneje vrnjen v Slovenijo s strani nemških migracijskih organov, 26. 11 . 2019 pa je podal drugo prošnjo za mednarodno zaščito. V drugi prošnji je ponovno navedel, da je izvorno državo zapustil zaradi strahu pred krvnim maščevanjem in še dodatno zaradi spremembe veroizpovedi. Tožena stranka je z njim opravila dva osebna razgovora, kjer je tožnik obširneje pojasnil razloge, zaradi katerih je zaprosil za mednarodno zaščito. Povedal je, da družinski spor poteka zaradi hiše in zemljišča že okoli 150 let. Izdano odločbo, s katero je tožena stranka njegovo prošnjo zavrnila kot neutemeljeno, je tožnik neuspešno izpodbijal s tožbo pred naslovnim sodiščem (sodba I U 1960/2020 z dne 19. 10. 2021).

3. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je tožnik zahtevek za uvedbo ponovnega postopka vložil 17. 12. 2021 in v njem navedel, da ga vlaga iz istih razlogov, kot jih je navajal že v preteklih postopkih. Povedal je, da so okoliščine, ki jih navaja, obstajale že v času predhodnega odločanja in da v zvezi z njimi nima dokazov, saj teh tudi ni mogoče imeti.

4. Tožena stranka se v svoji odločbi sklicuje na določili 64. in 65. člena Zakona o mednarodni zaščiti (v nadaljevanju ZMZ-1) in sklicujoč na sodno prakso Vrhovnega sodišča poudarja, da je v postopkih zahteve za uvedbo ponovnega postopka trditveno in dokazno breme v celoti na vlagatelju zahteve.

5. Meni, da tožnikov razlog, to je težave povezane s krvnim maščevanjem znotraj narodne skupine, o čemer pa tožnik dokazov nima, ne more šteti kot novo dejstvo, saj se te težave nanašajo na dogodke, o katerih sta tožena stranka in Upravno sodišče že odločala ter jih zavrnila kot neutemeljene.

6. Kot novo dejstvo je tožnik navedel le, da se je na daljavo pred štirimi meseci poročil z dekletom iz Irana, v tem času pa mu je zaradi posledic korona bolezni umrla mama. V zvezi s temi razlogi tožena stranka meni, da niso povezani z razlogi, kot jih določa Ženevska konvencija in zato ne predstavljajo novega razloga, ki bi pomembno povečeval verjetnost, da tožnik izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito. Gre za okoliščine iz zasebnega življenja tožnika, ki ne izkazujejo potrebe po mednarodni zaščiti. Poudarja, da so v skladu z določili ZMZ-1 glede zahtevka za uvedbo ponovnega postopka uvedeni strožji dokazni standardi, trditveno in dokazno breme pa je v celoti na tožniku. Ker tožnik tega bremena ni zmogel, je tožena stranka njegovo zahtevo zavrgla.

7. Zoper izpodbijani sklep je tožnik vložil tožbo ter predlog za vrnitev v prejšnje stanje.

8. Tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje zatrjuje, da je izpodbijani sklep prejel od varnostne službe azilnega doma 11. 1. 2022. Tega dne naj bi nato preko nevladne organizacije PIC prišel v stik z uradno osebo tožene stranke, ki naj bi mu posredovala listo svetovalcev za begunce, tako da je nato izbral in pooblastil svojo pooblaščenko za vložitev te tožbe. Tega dne naj bi pooblaščenka tožnika tudi zaprosila za posredovanje dokumentacija te zadeve. Zatrjuje še, da podpis na vročilnici, ki je priloga izpodbijanega sklepa z dne 7. 1. 2022, ni njegov. Ne bi naj vedel, kdo je izpodbijani sklep prejel, saj sam za vročitev ni nikogar pooblastil. 9. Glede na navedeno poudarja, da do vročitve upravnega akta ni prišlo 7. 1. 2022. Ker je akt prejel šele 11. 1. 2022, je tožba pravočasna.

10. V zvezo z izpodbijanim aktom pa tožnik sodišču predlaga, da naj ga odpravi in zadevo vrne toženi stranki v ponovno odločanje. Meni, da je v izvorni državi ogrožen, boji se maščevanja svojega strica. Babica in brat sta mu namreč povedala, da naj bi stric plačal dvema osebama, ki sta nevarna in sta bila borca Daesha, torej ISISa, ilegalno pot do Turčije z namenom, da ga najdeta in ubijeta. Žal o tem nima dokazov. Ker se v Sloveniji počuti varnega, bi tu želel ostati.

11. V odgovoru na tožbo se tožena stranka v bistvenem sklicuje na obrazložitev izpodbijanega sklepa. Izpostavlja, da tožnik v postopku nikoli ni navajal, da naj bi ga preganjal stric, malo verjetno pa tudi je, da naj bi nadenj poslal nekdanja pripadnika ISISa, ki so suniti, medtem ko so Iranci šiiti. Do predlagane vrnitve v prejšnje stanje pa se posebej ni opredelila.

12. Dne 24. 1. 2022 je sodišče izvedlo glavno obravnavo. V okviru dokaznega postopka je pregledalo spise, ki se nanašajo na zadevo, in priloge sodnega spisa.

**K I. točki izreka:**

13. Tožnik v predlogu za vrnitev v prejšnje stanje navaja, da mu izpodbijani sklep ni bil vročen v skladu s pravili Zakona o splošnem upravnem postopku (v nadaljevanju ZUP). Sklep, ki bi mu moral biti osebno vročen, je prejel od zaposlenih v varnostni službi šele 11. 1. 2022 in ne 7. 1. 2022, kot izhaja iz sklepu pripete vročilnice. Podpis na vročilnici ni njegov.

14. Zakon o upravnem sporu (v nadaljevanju ZUS-1) v 24. člen določa, da sme stranka, ki je iz opravičenega razloga zamudila rok iz 23. člena tega zakona ali drug zakoniti rok za opravo dejanja v postopku in ga zaradi tega ne more več opraviti, predlagati vrnitev v prejšnje stanje, to je, da dejanje opravi pozneje (prvi odstavek). ZUS-1 nadalje v drugem odstavku tega člena določa rok za vložitev takega predloga, ki je 8 dni od takrat, ko je prenehal vzrok za zamudo, oz. ko je za zamudo stranka izvedela (subjektivni rok), vendar ne kasneje kot v treh mesecih (objektivni rok). Stranka mora okoliščine za utemeljitev predloga verjetno izkazati ob vložitvi predloga in v roku za vložitev predloga opraviti tudi zamujeno dejanje (tretji odstavek).

15. Tožnik je na naroku pojasnil, da je sklep prejel od zaposlene varnostnice v azilnem domu, vročilnice pa ni podpisal on, saj da podpis ni njegov. Tožena stranka je v zvezi s tem navedla, da v postopkih, v katerih osebe nimajo svojega pooblaščenca, vedno ravnajo tako in vročajo po pošti. Težav do sedaj niso imeli.

16. Po določbi 87. člena ZUP se morajo odločbe, sklepi in drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni. O opravljeni vročitvi se z vročilnico obvesti organ, ki je vročitev odredil. Če ima stranka zakonitega zastopnika, pooblaščenca ali pooblaščenca za vročitve, se pisanje vroči njemu (prvi odstavek 88. člena in prvi odstavek 89. člena ZUP).

17. Kot je iz navedenega razvidno, je za akte, za katere je določeno, da prične od vročitve teči rok, predpisana osebna vročitev. Naslovnik se namreč s takšnim načinom vročanja neposredno seznani z odločitvijo, zoper katero lahko uveljavi pravico do pravnega sredstva. Ker je za vložitev pravnega sredstva določen rok, je datum vročitve izrednega pomena. Tožnik je v tej zadevi ugovarjal, da bi sam dejansko podpisal sporno vročilnico, in da gre pri njej za podpis druge osebe.

18. Podpisana vročilnica ima res značaj javne listine, saj dokazuje, da je bilo opravljeno vročanje pošiljke naslovniku, vendar pa kot takšna ne izkazuje, da je naslovnik tisti, ki je vročilnico tudi dejansko podpisal. V konkretnem primeru namreč tožnik prav temu ugovarja. Glede na navedeno je sodišče pregledalo listine upravnega spisa, pri tem pa že na podlagi laične primerjave podpisov na listinah upravnega spisa (npr. zahtevek za uvedbo ponovnega postopka z dne 17. 12. 2021, zapisniki z dne 11. 12. 2020, 19. 10. 2020 in 9. 1. 2020 ter prošnji za mednarodno zaščito z dne 26. 11. 2019 in 19. 4. 2019), pooblastilu svetovalki za begunce z dne 11. 1. 2022 ter sporni vročilnici z dne 7. 1. 2022 ugotovilo, da se tožnikov podpis na preostalih listinah ne ujema s podpisom na sporni vročilnici. Slednje pa po prepričanju sodišča izkazuje utemeljen dvom v pristnost podpisa na sporni vročilnici. Sodišče je tako kljub nasprotovanju tožene stranke, ki pa zgolj na splošno pojasnjuje način vročanja izdanih upravnih aktov, ugodilo predlogu tožnika in dovolilo vrnitev v prejšnje stanje (I. točka izreka). Štelo namreč je, da vročitev izpodbijanega upravnega akta ni bila opravljena 7. 1. 2022, pač pa 11. 1. 2022, ko se je tožnik z izpodbijanim sklepom seznanil. Tožba je zato pravočasna.

**K II. točki izreka:**

19. Tožba ni utemeljena.

20. ZMZ-1 v prvem odstavku 64. člena med drugim določa, da mora državljan tretje države ali oseba brez državljanstva, ki ji je bila v Republiki Sloveniji pravnomočno zavrnjena prošnja in želi vložiti ponovno prošnjo, pred tem vložiti zahtevek za uvedbo ponovnega postopka, v katerem predloži nove dokaze ali navede nova dejstva, ki pomembno povečujejo verjetnost, da izpolnjuje pogoje za priznanje mednarodne zaščite. Skladno s tretjim odstavkom 64. člena ZMZ-1 morajo novi dokazi ali dejstva iz prvega odstavka nastati po izdaji predhodne odločitve. Novi dokazi ali dejstva so lahko obstajali že v času prvega postopka, vendar jih oseba iz prejšnjega odstavka brez svoje krivde takrat ni mogla uveljavljati. Četrti odstavek 65. člena ZMZ-1 določa, da o prvem zahtevku za uvedbo ponovnega postopka odloči pristojni organ s sklepom. Če ugotovi, da niso izpolnjeni pogoji iz prejšnjega člena, zahtevek s sklepom zavrže, sicer pa dovoli vložitev ponovne prošnje.

21. Ureditev pogojev in postopka za vložitev ponovne prošnje izhaja iz predpostavke, da je bilo o prosilčevi prošnji za priznanje mednarodne zaščite že pravnomočno (negativno) odločeno, zato lahko oseba, ki želi vložiti ponovno prošnjo, to stori po predhodnem preizkusu, katerega namen je ugotoviti, da v ponovni prošnji ne uveljavlja okoliščin, ki so že bile predmet pravnomočne odločitve. To izhaja tudi, iz 40. člena Procesne direktive II1. 22. Navedeno izhodišče je podlaga za zakonsko ureditev (prvi odstavek 65. člena ZMZ-1 v zvezi s Procesno direktivo II, člen 40(2) in (3)), ki dokazne standarde zaostruje oziroma trditveno in dokazno breme v zvezi s postopki z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite primarno nalagajo vlagatelju zahtevka. Namen tega dokaznega pravila je v preprečitvi zlorabe ponovnih prošenj prosilcev z vlaganjem zahtev, ki po svoji vsebini ne prinašajo ničesar bistveno novega in ki bi od organov po nepotrebnem terjali ponovno presojo že pravnomočno razsojenih dejstev in dokazov. Teža novih dokazov ali novih dejstev mora biti takšna, da pomembno povečuje verjetnost izpolnjevanja pogojev za mednarodno zaščito.

23. Sodišče se strinja z utemeljitvijo izpodbijanega sklepa, da niso izpolnjeni pogoji za uvedbo ponovnega postopka. Tožena stranka je namreč pravilno ugotovila, da je tožnik predhodno v Republiki Sloveniji že vložil prošnjo za mednarodno zaščito, ki je bila pravnomočno zavrnjena. Tožnik v zahtevi za uvedbo ponovnega postopka ni navedel takšnih novih dejstev, ki bi pomembno povečevala verjetnost, da je do mednarodne zaščite upravičen in prav tako ni predložil novih dokazov oziroma se ti novi elementi in ugotovitve, ki bi pomembno povečali verjetnost, da prosilec izpolnjuje pogoje za mednarodno zaščito, niso pojavili člen 40(3) Procesne direktive II.

24. Kot izhaja iz izpodbijanega sklepa, je tožena stranka pravilno vsebinsko presojala razloge, ki jih je tožnik navedel (2. in 3. stran izpodbijanega sklepa). Sodišče se zato sklicuje na razloge izpodbijanega sklepa (drugi odstavek 71. člena ZUS-1) in še dodaja:

25. Iz vpogledanih spisov je razvidno, da je tožnik v prejšnjih postopkih že navajal težave zaradi krvnega maščevanja, do katerih pa se je tožena stranka in sodišče že opredelilo, ter jih zavrnilo. Tožnik je v tem postopku kot novi dejstvi navedel poroko s svojo izbranko ter smrt matere zaradi bolezni. To sta sicer objektivno novi dejstvi po drugem pododstavku prvega odstavka 64. člena ZMZ-1, vendar pa na postopek mednarodne zaščite nimata vpliva, saj ne predstavljata ne podlage za preganjanje po določbah ZMZ-1 niti ni tožnik v zvezi z njima zatrjeval nikakršnih dejanj preganjanja.

26. Tožnik je sicer v tožbi dodatno še navedel, da naj bi njegov stric plačal dvema osebama ilegalno pot do Turčije, da ga najdeta in ubijeta, pri čemer sodišče pripominja, da v tem postopku le pavšalno podane navedbe ne morejo pomeniti utemeljenega strahu pred preganjanjem v smislu pomembno povečane verjetnosti za preganjanje v izvorni državi. Tožnik s takšnimi navedbami ne more izkazati pogoja iz drugega pododstavka prvega odstavka 64. člena ZMZ-1. 27. V zvezi s tožnikovimi navedbami na glavni obravnavi, da je vrhovni verski poveljnik v Iranu povedal, da se morajo osebe, ki so Iran zapustile, vrniti, zaradi odhoda pa bodo kaznovane, pa sodišče ugotavlja, da so te preveč splošne, da bi se sodišče do njih lahko natančneje predelilo. Tako tudi s temi navedbami tožnik ni uspel izkazati pogoja iz drugega pododstavka prvega odstavka 64. člena ZMZ-1. 28. Sodišče pri tem še dodaja, da je Vrhovno sodišče že večkrat sprejelo stališče, da za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.2 Poleg tega je (stališče) skladno s 36. uvodno izjavo Procesne direktive II3, iz katere je razvidno, da bi bila nesorazmerna zahteva, da države članice izpeljejo nov celoten postopek, kadar prosilec poda naknadno prošnjo, ne da bi predložil nove dokaze ali navedbe.

29. Glede na navedeno je odločitev tožene stranke pravilna in zakonita. Zato je sodišče tožbo na podlagi prvega odstavka 63. člena ZUS-1 zavrnilo kot neutemeljeno.

1 Direktiva 2013/32 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junij 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite. 2 Tako na primer sodba I Up 41/2014 z dne 6. 2. 2014. 3 Direktiva 2013/32/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o skupnih postopkih za priznanje ali odvzem mednarodne zaščite (prenovitev).

Javne informacije Slovenije, Vrhovno sodišče Republike Slovenije

Do relevantne sodne prakse v nekaj sekundah

Dostop do celotne evropske in slovenske sodne prakse
Napreden AI iskalnik za hitro iskanje primerov
Samodejno označevanje ključnih relevantnih odstavkov

Začni iskati!

Prijavite se za brezplačno preizkusno obdobje in prihranite več ur tedensko pri iskanju sodne prakse.Začni iskati!

Pri Modern Legal skupaj s pravnimi strokovnjaki razvijamo vrhunski iskalnik sodne prakse. S pomočjo umetne inteligence hitro in preprosto poiščite relevantne evropske in slovenske sodne odločitve ter prihranite čas za pomembnejše naloge.

Kontaktiraj nas

Tivolska cesta 48, 1000 Ljubljana, Slovenia