Jedro

1.Pri tem ali je v obravnavanem postopku predložena projektna dokumentacija, na podlagi katere je tožnik zahteval odmero, identična s tisto, ki jo je predložil v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, je relevantno dejansko stanje v času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe. Po tem datumu kakorkoli spremenjena projektna dokumentacija ne more vplivati na zakonitost izpodbijane prvostopenjske odločbe.

2.Gradnja stanovanjskega dvojčka namesto gospodarskega poslopja pomeni povsem drugo namembnost objekta (objekt za bivanje namesto objekta za opravljanje dejavnosti), zato ni mogoče govoriti o bistveno nespremenjeni namembnosti v smislu definicije nadomestne gradnje po določbi 7.3. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

Toženka je z izpodbijano odločbo tožniku odmerila komunalni prispevek v višini 1.065.314,00 SIT za gradnjo stanovanjskega dvojčka na zemljišču parc. št. stp. 65 k.o. ... V obrazložitvi navaja, da je tožnik vložil vlogo za odmero komunalnega prispevka za nadomestno gradnjo stanovanjskega objekta. Ker je iz predložene projektne dokumentacije razvidno, da je obstoječi objekt gospodarski objekt, se v skladu s 6. členom Odloka o komunalnem prispevku na območju Mestne občine Novo mesto (v nadaljevanju Odlok) gradnja stanovanjskega objekta na mestu gospodarskega ne šteje kot nadomestna gradnja. V nadaljevanju obrazložitve so navedeni pri izračunu upoštevani elementi, med drugim bruto površina objekta 394,82 m2 in stavbno zemljišče v izmeri 370,77 m2. Upravni organ druge stopnje je tožnikovo pritožbo zavrnil z odločbo, ki jo je izdal v ponovljenem postopku, potem ko je to sodišče s sodbo opr. št. U 256/2008-8 z dne 23. 4. 2009 odpravilo njegovo prejšnjo odločbo z dne 12. 12. 2007 in mu zadevo vrnilo v ponovno odločanje. V tej sodbi je sodišče med drugim zavzelo stališče, da je v postopku ostalo nerazjasnjeno vprašanje, kakšno projektno dokumentacijo (PGD) je tožnik vložil v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja, saj je za odmero odločilnega pomena, kako je gradnja opredeljena v projektni dokumentaciji, ki predstavlja edino podlago za odmero komunalnega prispevka.

Iz obrazložitve (ponovne) drugostopenjske odločbe je tako razvidno, da je tožnik 15. 5. 2009 dostavil toženki PGD iz oktobra 2005, št. ..., to je dokumentacijo, ki je bila podlaga za odločanje na prvi stopnji. Vendar pa je pritožbeni organ po njenem pregledu ugotovil, da je tožnik „na vrhu oranžne mape“ (v njej je vpet PGD, ki se nahaja v upravnih spisih – opomba sodišča) naknadno dodal popravljeno dokumentacijo, pod njo pa je zložena originalna dokumentacija. Toženka je nato 18. 6. 2009 na Upravni enoti Novo mesto vpogledala v zadevo, v kateri je tožnik pridobival gradbeno dovoljenje in ugotovil, da je tam priložena stara dokumentacija, gradbeno dovoljenje pa tožniku ni bilo izdano. Na podlagi tega drugostopenjski organ vztraja na stališču, da je prvostopenjski organ pravilno odmeril komunalni prispevek in da v zadevi ne gre za nadomestno gradnjo. V nadaljevanju še navaja, da mora nadomestni objekt stati znotraj gradbene parcele obstoječega objekta. Stara PGD dokumentacija v obravnavanem primeru tega ne potrjuje, saj obstoječa stara stanovanjska hiša ne leži znotraj gradbene parcele, ampak se znotraj te nahaja le gospodarski objekt. S tem ko novi objekt ni lociran znotraj gradbene parcele starega objekta, ni mogoče reči, da gre za nadomestno gradnjo stanovanjske stavbe. Poleg tega je na mestu, kjer bo stal nov dvostanovanjski objekt (dvojček), stal gospodarski objekt, ki pa ni istovrstni, torej ne gre za objekt enake namembnosti, kar je v nasprotju s 6. členom Odloka. Navaja še, da v originalnem rušitvenem načrtu piše, da bo odstranjen gospodarski objekt in ne stanovanjski. V zadevi je tako dejansko pravilna dokumentacija tista, ki je bila podlaga za izdajo prvostopenjske odločbe, kar je mogoče ugotoviti z vpogledom v originalno dokumentacijo v PGD, ki jo hrani Upravna enota Novo mesto. Tožnik je želel z dodajanjem spremenjene dokumentacije zadevo prikazati drugače, ob čemer je bilo ugotovljeno, da bi moral v primeru, ko bi že v začetku predložil spremenjene dokumente (rušitveno poročilo, drugačen obseg gradbene parcele in posledično drugačne bruto površine in drugo skico tlorisov) plačati še višji komunalni prispevek. V nadaljevanju je drugostopenjski organ preveril še pravilnost izračuna in ugotovil, da so bila tožniku priznana vlaganja v višini 120.135,00 SIT in krajevni ter občinski samoprispevek v višini 260.096,00 SIT.

Tožnik se s tako odločitvijo ne strinja in v tožbi zavrača trditve drugostopenjskega upravnega organa, da mu je predložil drugo dokumentacijo kot upravni enoti v postopku izdaje gradbenega dovoljenja, ki mu je bilo izdano 4. 3. 2008 pod št. ... V nadaljevanju tožnik povzema vsebino PGD, na podlagi katerega je bilo izdano navedeno gradbeno dovoljenje in iz katere je razvidno, da bo poleg gospodarskega objekta porušena tudi stara stanovanjska hiša, da obstoječa gradbena parcela obsega 959,99 m2, nova gradbena parcela pa 776,25 m2. Meni, da je s temi dokumenti in gradbenim dovoljenjem, ki se izrecno nanaša na nadomestno gradnjo, dokazal, da gre za nadomestno gradnjo. Tožnik tudi opozarja, da je določba 6. člena Odloka v nasprotju z Zakonom o graditvi objektov (v nadaljevanju ZGO-1), saj oži definicijo nadomestne gradnje. Predlaga, da sodišče odpravi upravna akta obeh stopenj in zadevo vrne v ponovno odločanje, podrejeno, da samo odloči v zadevi tako, da ugodi njegovi pritožbi, odpravi prvostopenjsko odločbo, njega pa oprosti plačila komunalnega prispevka. Zahteva tudi povračilo stroškov tega postopka.

Toženka v odgovoru na tožbo navaja, da v obravnavanem primeru tožnikova gradnja ni v skladu z definicijo nadomestne gradnje po ZGO-1, saj odstranjeni gospodarski objekt ni bil del gradbene parcele. Pojasnjuje, da je projektni biro tožniku pripravil varianto povečanega obsega gradbene parcele in je tožnik to dokumentacijo konec oktobra 2007 dostavil referentki A.A. Izračunala mu je dve varianti komunalnega prispevka, pri katerih pa je izračun pokazal, da bi moral tožnik zaradi bistveno povečane površine gradbene parcele plačati bistveno višji prispevek (776,25 m2 namesto prejšnje velikosti 370,77 m2). Tožnik se je takrat strinjal, da je to nesmiselno, zato ni spreminjal vloge, referentka pa novih dokumentov ni dala v knjiženje, ampak jih je vrnila tožniku. Poudarja, da podatki v spremenjenem PGD, ki ji ga je tožnik predložil maja 2009, niso mogli biti osnova za odmero komunalnega prispevka, ki je bil pravilno odmerjen na podlagi takratnih podatkov, kot jih je prikazoval PGD v letu 2005. Navaja še, da je dejansko vpogledala v spis Upravne enote Novo mesto, kjer ji je bilo rečeno, da je bil postopek ustavljen s sklepom, ni pa ji bilo pojasnjeno, da je tožnik vložil novo vlogo (za izdajo gradbenega dovoljenja – opomba sodišča). Prav tako toženka ni vedela, da je tožnik plačal odmerjeni komunalni prispevek po odločbi št. ... z dne 12. 12. 2007. Po poizvedbi je ugotovila, da je prispevek plačala B.B. Tožba ni utemeljena.

V zadevi je sporno, ali je toženka pri odmeri komunalnega prispevka pravilno štela, da v obravnavanem primeru ne gre za gradnjo nadomestnega objekta in ali ta ugotovitev izhaja iz projektne dokumentacije, ki jo je tožnik priložil svoji vlogi za odmero in na podlagi katere je zahteval tudi izdajo gradbenega dovoljenja.

V zvezi s tem sodišče najprej ugotavlja, da je iz upravnih spisov razvidno, da je tožnik svoji vlogi za odmero komunalnega prispevka, ki jo je toženka prejela 30. 12. 2005, priložil izsek iz PGD, ki v svoji oznaki vsebuje št. ... in ki jo je nato prvostopenjski organ upošteval pri izdaji izpodbijane odločbe. Glede na napotilo tega sodišča v sodbi opr. št. U 256/2008-8 z dne 23. 4. 2009 je upravni organ druge stopnje v ponovljenem postopku zato pravilno ugotavljal, ali je v obravnavanem postopku predložena projektna dokumentacija, na podlagi katere je tožnik zahteval odmero, identična s tisto, ki jo je predložil v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja. Pri tem je relevantno dejansko stanje v času izdaje izpodbijane prvostopenjske odločbe na dan 30. 1. 2006, saj sodišče njeno zakonitost preizkuša v okviru dejanskega in pravnega stanja, ki je bilo podlaga za sprejem odločitve na prvi stopnji. Povedano pomeni, da po tem datumu kakorkoli spremenjena projektna dokumentacija ne more vplivati na zakonitost izpodbijane prvostopenjske odločbe.

Iz obrazložitve drugostopenjske odločbe je razvidno, da je tožnik v ponovljenem postopku na pritožbeni stopnji predložil PGD št. ..., oktober 2005, in da je iz njegove (oranžne) mape jasno razvidno, da je na vrhu naknadno dodana popravljena dokumentacija, pod katero je zložena originalna dokumentacija. Po vpogledu v zadevo na Upravni enoti Novo mesto, v kateri je tožnik pridobival gradbeno dovoljenje, je drugostopenjski organ še ugotovil, da je bila v zadevi priložena ista, to je stara dokumentacija, gradbeno dovoljenje pa tožniku ni bilo izdano.

Tožnik v tožbi zatrjuje le, da je toženki v letu 2009 dostavil enak PGD kot v postopku za izdajo gradbenega dovoljenja št. ... z dne 4. 3. 2008, medtem ko ugotovitvi o naknadnem dopolnjevanju PGD ne oporeka. Ker ni sporno, da je bil PGD deležen sprememb, letnica v številki zadeve, v kateri je bilo izdano gradbeno dovoljenje, to je 2008, pa kaže, da je tožnik vložil vlogo in PGD za izdajo gradbenega dovoljenja v letu 2008, s sklicevanjem na ta postopek in v njem izdano odločbo ne more uspešno izpodbiti ugotovitve, da dokumentacija, ki je bila toženki predložena v ponovnem postopku na drugi stopnji, ni identična s tisto, katere del je konec leta 2005 predložil v postopku za odmero komunalnega prispevka in ki je bila uporabljena pri odmeri. Da ne gre za identično dokumentacijo, potrjujejo tudi tožbene navedbe, da rušitveno poročilo v PGD, na katerega se nanaša izdano gradbeno dovoljenje, obravnava tako odstranitev obstoječega gospodarskega objekta kot tudi stare stanovanjske hiše, medtem ko je bil v elaboratu za odstranitev obstoječega starejšega zidanega objekta, s katerim je razpolagal prvostopenjski upravni organ pri odmeri - in kot bo razvidno iz nadaljevanja - za rušenje predviden le gospodarski objekt. Glede na navedene razloge tožnik s sklicevanjem na postopek za izdajo gradbenega dovoljenja v letu 2008 očitno ne more izpodbiti niti ugotovitve pritožbenega organa, da na podlagi stare dokumentacije – torej tiste, ki je bila predložena tudi v obravnavanem upravnem postopku do izdaje prvostopenjske odločbe – tožniku gradbeno dovoljenje ni bilo izdano.

Sodišče ob tem še poudarja, da če je tožnik po vložitvi vloge za odmero komunalnega prispevka in v času do izdaje prvostopenjske odločbe spreminjal PGD, sprememb pa ni pravočasno predložil, je to v njegovo škodo, saj je upravni organ odločil na podlagi listin, s katerimi je razpolagal. Ker torej v zadevi ni mogoče uporabiti verzije PGD, ki je bila podlaga za izdajo gradbenega dovoljenja z dne 4. 3. 2008, ta dokumentacija tudi ne more biti dokaz o utemeljenosti zahteve, da se komunalni prispevek odmeri za nadomestno gradnjo. Kot navaja pritožbeni organ, v originalnem rušitvenem načrtu piše, da bo odstranjen gospodarski objekt. To ugotavlja tudi sodišče po vpogledu v elaborat za odstranitev obstoječega starejšega zidanega objekta, ki se nahaja v upravnih spisih (stran 12) in ki je bil podlaga za odmero. Iz 2. točke (obstoječe stanje) je namreč razvidno, da je ta objekt (ki naj se odstrani) gospodarski objekt. Po določbi 7.3. točke 1. odstavka 2. člena ZGO-1 (Uradni list RS, št. 110/02 in naslednji), veljavni v času izdaje izpodbijane odločbe, je bila nadomestna gradnja izvedba del, ko se na mestu poprej odstranjenega objekta ali v njegovi neposredni bližini, vendar znotraj gradbene parcele, zgradi nov objekt, s katerim se bistveno ne spremeni namembnost / ... /. Ker gradnja stanovanjskega dvojčka namesto gospodarskega poslopja pomeni povsem drugo namembnost objekta (objekt za bivanje namesto objekta za opravljanje dejavnosti), ni mogoče govoriti o bistveno nespremenjeni namembnosti. Ker temu pogoju ni bilo zadoščeno, ni šlo za nadomestno gradnjo, zato se sodišče strinja tudi z ugotovitvijo upravnih organov obeh stopenj, da iz vlogi priložene projektne dokumentacije ni (bilo) razvidno, da gre v obravnavanem primeru za tovrstno gradnjo.

Ker niti ostale tožbene navedbe (v zvezi z lego nove stanovanjske hiše znotraj gradbene parcele stare in zatrjevano nezakonitostjo podzakonskega predpisa) ne morejo vplivati na odločitev v zadevi, je sodišče ugotovilo, da tožba ni utemeljena in jo je v skladu z določbo 1. odstavka 63. člena Zakona o upravnem sporu (Uradni list RS, št. 105/06; v nadaljevanju ZUS-1) zavrnilo.

V zadevi je odločilo brez glavne obravnave, saj v tožbi zatrjevano dejstvo, da je bilo 4. 3. 2008 izdano gradbeno dovoljenje na podlagi PGD, ki ga je tožnik predložil toženki maja 2009, in v zvezi s tem predlagani dokazi (zaslišanje tožnika, PGD iz oktobra 2005, vpogled v spis Upravne enote Novo mesto št. 351-71/2008 in v tej zadevi izdano gradbeno dovoljenje z dne 4. 3. 2008) v skladu z razlogi te sodbe očitno niso taki, da bi lahko vplivali na odločitev (2. alineja 2. odstavka 59. člena ZUS-1).