Jedro

Za že nastale taksne obveznosti tožnica ni mogla uspeti s svojim predlogom za oprostitev, saj je bil le-ta vložen prepozno.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi izpodbijani sklep.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo predlog tožnice za oprostitev plačila sodnih taks. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa se je sklicevalo na določbo 4. člena Zakona o sodnih taksah (ZST, Uradni list SRS, št. 1/90-prečiščeno besedilo, in Uradni list RS, št. 14/91, 38/96, 20/98, 50/98, 70/00, 29/01 in 93/01). Navedlo je, da je tožnica v obravnavanem primeru predlagala oprostitev plačila sodnih taks šele v vlogi z dne 20.10.2003, torej po prejemu sodbe in po vložitvi pritožbe, zato je njen predlog vložen prepozno.

Tožnica v pritožbi zoper izpodbijani sklep navaja, da ni vedela, da mora za oprostitev plačila sodnih taks zaprositi ob vložitvi tožbe ali pritožbe. V času vložitve tožbe v letu 1998 je imela dve nesreči, zaradi česar ni mogla biti aktivna. Pri uveljavljanju pokojnine po pokojnem partnerju ima probleme. Zaradi navedenega še vedno nima urejenih dohodkov in je brez njih ter je v težkem gmotnem položaju. Pritožbenemu sodišču predlaga, da upošteva njene razloge za oprostitev plačila sodnih taks in jo oprosti plačila ter razveljavi izpodbijani sklep.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi 1. odstavka 14. člena ZST sklep o oprostitvi plačila taks učinkuje od dneva, ko je pri sodišču vložen predlog za oprostitev, in velja za vse vloge in dejanja, za katera je po 4. in 5. členu tega zakona nastala obveznost tega dne ali pozneje. Po določbi 1. odstavka 4. člena ZST je treba takso plačati takrat, ko nastane taksna obveznost. Po 2. odstavku 4. člena ZST nastane taksna obveznost za vlogo takrat, ko se vloga izroči (1. točka), za sodno odločbo pa takrat, ko je obravnava zaključena, če stranka ni navzoča na obravnavi, pa takrat, ko se stranki ali njenemu zakonitemu zastopniku vroči prepis odločbe (2. točka).

V obravnavani zadevi ni sporno, da je tožnica predlog za oprostitev plačila sodnih taks z dne 20.10.2003 vložila po prejemu sodbe (23.5.2001) in po vložitvi pritožbe (7.6.2001), zato glede na citirane določbe 1. in 2. odstavka 14. člena ZST za že nastale obveznosti tudi po presoji pritožbenega sodišča tožnica ni mogla uspeti s svojim predlogom za oprostitev, saj je bil le-ta vložen prepozno. Sodišče prve stopnje je zato pravilno odločilo, ko je tožničin predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo. Na drugačno odločitev pritožbenega sodišča pa ne more vplivati pritožbeni ugovor tožnice, da ni vedela, kdaj mora zaprositi za oprostitev plačila sodnih taks, saj velja načelo, da se objavljeni predpisi štejejo za znane. Ker je šlo za procesno odločitev, pritožbeno sodišče tudi ni presojalo pritožbenih ugovorov o razlogih za vložitev predloga za oprostitev plačila sodnih taks po vsebini, oziroma ni presojalo, ali so izpolnjeni pogoji za oprostitev plačila sodnih taks.

Ker glede na navedeno niso podani uveljavljani pritožbeni razlogi in ne razlogi, na katere mora paziti po uradni dolžnosti, je pritožbeno sodišče pritožbo na podlagi določbe 73. člena ZUS v zvezi z 68. členom ZUS zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo izpodbijani sklep.