Jedro

V primeru prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečajnega postopka delodajalca se šteje, da je delavcu prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v 8. členu ZPPPAI.

Izrek

Reviziji se ugodi in se sodba sodišča druge stopnje tako spremeni, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je ugodilo tožnikovemu tožbenemu zahtevku za razveljavitev odločbe tožene stranke, št. 106-2/01-4/24 z dne 29. 11. 2001 in za priznanje pravice do upokojitve pod ugodnejšimi pogoji. Ni soglašalo z odločitvijo tožene stranke, da tožnik ne glede na delo v azbestni proizvodnji ne izpolnjuje pogojev za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji na podlagi določb Zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno (ZPPPAI - Ur. l. RS, št. 56/96, 35/98 in 86/2000), ker mu je delovno razmerje pri zadnjem delodajalcu prenehalo zaradi začetka stečaja, ne pa zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali zaradi drugih operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih. Ugotovilo je, da tožnik izpolnjuje druge pogoje za priznanje pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji in mu priznalo pravico do dokupa pokojninske dobe po 10. členu ZPPPAI v skupnem trajanju 8 let 9 mesecev in 13 dni. Odločilo je tudi, da prispevek za dokup pokojninske dobe odmeri Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije, ki mora odločiti tudi o odmeri pokojnine in njenem usklajevanju. Delno je ugodilo tudi zahtevku za plačilo zamudnih obresti.

Sodišče druge stopnje je ugodilo pritožbi tožene stranke in sodbo sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo. Ker tožniku delovno razmerje ni prenehalo po predpisih o delovnih razmerjih zaradi ukinitve delovnega mesta ali drugih razlogov iz 8. člena ZPPPAI, temveč zaradi stečaja, bi ob pravilni uporabi 8. člena ZPPPAI sodišče prve stopnje moralo tožbeni zahtevek že zato zavrniti, ne da bi ugotavljalo druge kumulativno predpisane pogoje oziroma tudi razloge, zaradi katerih je prišlo do stečaja.

Zoper pravnomočno sodbo sodišča druge stopnje vlaga tožnik revizijo iz vseh revizijskih razlogov, "zlasti pa zaradi zmotne uporabe materialnega prava". Navaja, da je nesporno izpolnjeval pogoje iz 7. člena ZPPPAI, izpolnjevanje pogojev iz 8. člena pa je mogoče pravilno presoditi le ob presoji vseh izdanih sklepov in ugotovitev delodajalca, ob upoštevanju namenov in ciljev zakona. Delodajalec je od uvedbe ZPPPAI delal na programu zmanjševanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja azbestne proizvodnje v neazbestno. Tožnik je bil vseskozi uvrščen in upoštevan v seznamih delavcev, ki jim bo delovno razmerje prenehalo iz operativnih razlogov. Drugega ustreznega dela mu ni bilo mogoče zagotoviti, zato je delodajalec tudi zanj zagotovil sredstva za dokup pokojninske dobe po 10. členu ZPPPAI. Sklepi o prenehanju delovnega razmerja so se delavcem izdajali postopoma in vsem je bila pokojnina pod ugodnejšimi pogoji tudi priznana. Tožniku je bil dne 21. 1. 2000 izdan sklep o čakanju na delo in dne 16. 3. 2000 sklep o prenehanju delovnega razmerja iz operativnih razlogov. Delodajalec je podal tudi izjavo, da tožniku ni mogoče zagotoviti ustrezne zaposlitve, s čimer je tožnik izpolnjeval tudi pogoje iz 8. člena ZPPPAI in mu je pravica do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji pripadala. Uvedba stečaja, zaradi katerega se je prekinil odpovedni rok po že izdanem sklepu, ni mogel tožniku ukiniti že pridobljene pravice.

Revizija je bila v skladu s 375. členom Zakona o pravdnem postopku (ZPP - uradno prečiščeno besedilo, Uradni list RS, št. 36/04) vročena toženi stranki, ki nanjo ni odgovorila, in Vrhovnemu državnemu tožilstvu Republike Slovenije.

Revizija je utemeljena.

ZPPPAI je kot enega svojih ciljev v 1. členu opredelil tudi zagotovitev socialne varnosti delavcev, ki so bili izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, in v ta namen zagotovitev potrebnih sredstev. V smislu izvedbe tega cilja je v 6. členu zaradi razreševanja kadrovsko socialnih problemov, ki jih je povzročila dolgotrajna uporaba azbesta, določil uvedbo pravice do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji. Pri tem je v 7. členu kot pogoj za pridobitev te pravice določil nižje starostne meje in nižja obdobja minimalne pokojninske dobe ter najmanj 10 let dela v neposredni proizvodnji azbestnih izdelkov ali v servisnih službah neposredno v prostorih za proizvodnjo azbestnih izdelkov oziroma najmanj 20 let dela v podjetjih, ki so v proizvodnih procesih uporabljala azbest. Poleg tega je v 8. členu kot pogoj za pridobitev pokojnine pod ugodnejšimi pogoji zakon določil prenehanje delovnega razmerja zaradi ukinitve delovnega mesta ali zmanjšanja števila delavcev zaradi prestrukturiranja proizvodnje ali drugih operativnih razlogov po predpisih o delovnih razmerjih in takšnim delavcem ni mogoče niti s prekvalifikacijo zagotoviti njihovim delovnim sposobnostim ustrezne druge zaposlitve v primerni oddaljenosti od kraja stalnega bivališča v roku enega leta.

Na podlagi gornjih določb je to sodišče v več zadevah (na primer že v zadevi VIII Ips 35/2002 dne 10.12.2002 in kasnejših, ki jih navaja tudi izpodbijana sodba) zavzelo stališče, da delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje z dnem začetka stečajnega postopka, ne izpolnjujejo pogoja iz 8. člena ZPPPAI, saj nimajo pravnega položaja trajno presežnih delavcev in jim delovno razmerje ni prenehalo po predpisih o delovnih razmerjih zaradi ukinitve delovnega mesta ali drugih v tem členu navedenih razlogov, temveč na podlagi določb 106. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL - Ur. l. RS, št. 67/93).

Bistveno za presojo je vprašanje, ali se tudi prenehanje delovnega razmerja zaradi začetka stečaja delodajalca lahko uvršča med prenehanje delovnega razmerja zaradi "drugih operativnih razlogov" v smislu 8. člena ZPPPAI in ali se tudi določbe 106. člena ZPPSL o prenehanju delovnega razmerja dolžnikovim delavcem z dnem začetka stečajnega postopka lahko uvrščajo med predpise o delovnih razmerjih.

Po sprejemu gornjih stališč je Ustavno sodišče Republike Slovenije sprejelo odločitev, po kateri so tudi delavci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca (torej tudi zaradi stečaja - 1. odstavek 2. člena ZPPSL), trajno presežni delavci, saj jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov, med katere je 29. člen Zakona o delovnih razmerjih (ZDR/90 - Ur. l. RS, št. 14/90, 5/91 in 71/93) poleg tehnoloških, organizacijskih ali strukturnih razlogov in ukrepov oblasti uvrščal tudi ekonomske razloge. Insolventnost delodajalca je prav gotovo ekonomski razlog na strani delodajalca, odpuščeni delavci iz tega razloga pa so trajno presežni delavci, ki jim je delovno razmerje prenehalo zaradi nujnih operativnih razlogov (sklep Ustavnega sodišča RS v zadevi U-I-138/00 z dne 10.4.2003). Takšna razlaga ustavnega sodišča je lahko razlog za spremembo sodne prakse tudi v sporih o pravici do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji po ZPPPAI.

Zgolj zaradi tega, ker se določba o prenehanju delovnih razmerij zaradi začetka stečaja ni nahajala v zakonu o delovnih razmerjih, temveč v 106. členu ZPPSL, na katerega je sicer takratni Zakon o temeljnih pravicah iz delovnega razmerja (ZTPDR - Ur. l. RS, št. 60/89 in 42/90) v 77. členu napotoval, ta določba ni izgubila značaja predpisa o delovnih razmerjih. Značilno za stečajno zakonodajo je, da je vsebovala pravne institute iz različnih (poleg gospodarskih predvsem tudi socialnih) pravnih področij (o tem več Ude: Uvodna beseda k Zakonu o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s komentarjem, GV založba, Ljubljana 2000, stran 13). Da gre pri ureditvi prenehanja delovnega razmerja v stečaju za delovnopravno določbo, je bilo razčiščeno tudi ob sprejemu novega Zakona o delovnih razmerjih (ZDR - Ur. l. RS, št. 42/02), ki v celoti ureja tudi odpoved pogodbe o zaposlitvi zaradi začetka postopka za prenehanje delodajalca in med temi postopki navaja tudi stečaj (člen 103 in naslednji). Odpoved pogodbe o zaposlitvi iz teh razlogov ZDR sedaj jasno uvršča med odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, ki ga v 1. alineji 1. odstavka 88. člena opredeljuje vsebinsko podobno, kot so bili pred tem v ZDR/90 opredeljeni operativni razlogi.

Glede na povedano, zlasti glede na navedeno stališče Ustavnega sodišča Republike Slovenije o ustavno skladni razlagi značaja prenehanja delovnega razmerja zaradi insolventnosti delodajalca, ki jo je potrebno upoštevati tudi za čas nastanka tega spora, sodišče ugotavlja, da so podani utemeljeni razlogi za takšno pojmovanje prenehanja delovnega razmerja zaradi začetka stečaja tudi v razmerju do določb 8. člena ZPPPAI, to je, da se šteje, da je s prenehanjem delovnega razmerja zaradi začetka stečaja delodajalca tudi tožniku prenehalo delovno razmerje zaradi operativnih razlogov, ki so opredeljeni v navedenem členu ZPPPAI. Drugačna razlaga bi bila vprašljiva tudi z vidika ustavnega načela enakosti (14. člen Ustave Republike Slovenije), saj sta z vidika socialne varnosti delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu, in delavec, ki mu je delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečaja delodajalca, v enakem položaju (kvečjemu bi lahko bil položaj delavca v stečaju slabši).

Glede na povedano je sodišče druge stopnje zmotno uporabilo materialno pravo, ko je zavrnilo tožnikov zahtevek za razveljavitev sporne odločbe pristojnega organa tožene stranke iz navedenega razloga. Zgolj zato, ker je tožniku delovno razmerje prenehalo zaradi začetka stečajnega postopka nad delodajalcem (ne glede na razloge, zaradi katerih je prišlo do stečaja) in ne zaradi operativnih razlogov pri še delujočem delodajalcu, tožnikov zahtevek za priznanje pokojnine pod ugodnejšimi pogoji v smislu določb ZPPPAI ni bil utemeljeno zavrnjen, oziroma je bilo pri takšni odločitvi materialno pravo zmotno uporabljeno.

Tožena stranka je pritožbo zoper prvostopno sodbo vložila zgolj in samo zato, ker naj tožnik ne bi izpolnjeval pogoja iz 8. člena ZPPPAI. V ostalem odločitve sodišča prve stopnje ni izpodbijala iz nobenega razloga. Revizijsko sodišče je vezano na dejanske ugotovitve nižjih sodišč, po katerih tožnik druge pogoje po 7. in 8. členu ZPPPAI izpolnjuje: starost, pokojninska doba, gostota delovne dobe, nemožnost zagotovitve druge ustrezne zaposlitve. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje odločilo o priznanju pravic, ki jih zagotavlja ZPPPAI, to je o pravici do pokojnine pod ugodnejšimi pogoji ob dokupu manjkajoče zavarovalne dobe na račun sredstev, ki jih v ta namen zagotavlja proračun (6. in 10. člen ZPPPAI). Odmero prispevkov in pokojnine je sodišče naložilo Zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je na podlagi drugega odstavka 9. člena ZPPPAI zadolžen za odmero in izplačevanje pokojnin.

Glede na navedeno je revizijsko sodišče ob ugotovitvi, da je bilo z izpodbijano sodbo materialno pravo zmotno uporabljeno, reviziji ugodilo in sodbo sodišča druge stopnje tako spremenilo, da se pritožba tožene stranke zavrne in potrdi sodba sodišča prve stopnje (prvi odstavek 380. člena ZPP).

O stroških na prvi stopnji je bilo s potrjeno sodbo odločeno, pritožbenih in revizijskih stroškov pa tožnik ni uveljavljal, zato je izrek o stroških odpadel (drugi odstavek 165. člena ZPP).