Jedro

Začetek stečajnega postopka ni ovira za dovolitev vpisov v zemljiško knjigo, če je zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis prejelo pred dnevom začetka stečajnega postopka.

Zaznamba izvršbe se lahko dovoli kljub začetku stečajnega postopka, saj ni zajeta med taksativno naštetimi vrstami vpisov v II. odstavku 94. člena ZZK-1. Tudi v opisu 5. točke citiranega odstavka, ki določa prepoved zaznambe drugih pravnih dejstev iz 10. točke 22. člena ZZK-1, ni zajeta zaznamba izvršbe, saj je le-ta izrecno urejena v 6. točki 22. člena ZZK-1.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Hkrati se dovoli izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica sodišča prve stopnje na podlagi sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. Ig 2003/00532 z dne 23.12.2003, ki je postal pravnomočen dne 20.01.2004, in sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom – prodajo nepremičnin Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. In 102/2007 z dne 12.07.2007 ter obvestila z dne 12.07.2007 pri do celote lastni nepremičnini B. P., Z. t. ..., R. S., vl. št. ... k.o. R. S., parc. št. .... ... dovolilo zaznambo sklepa o izvršbi Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah opr. št. In 102/2007 z dne 12.07.2007 in vknjižbo hipoteke za zavarovanje denarne terjatve, kot izhaja iz sklepa o dovolitvi izvršbe z dne 23.12.2003, opr. št. Ig 2003/00532, vse v korist upnika A. stanovanjska zadruga z.o.o., L. ..., C. Proti takšnemu sklepu se je iz razloga zmotne uporabe materialnega prava (3. točka I. odstavka 338. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 37. členom Zakona o nepravdnem postopku – v nadaljevanju ZNP in II. odstavkom 120. člena Zakona o zemljiški knjigi – v nadaljevanju ZZK-1) pritožil B. P. s.p. - v stečaju. Navedel je, da je bil nad dolžnikom dne 16.07.2007 začet stečajni postopek, zato je bil v skladu s 111. členom Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji s tem dnem po samem zakonu prekinjen tudi izvršilni postopek In 102/2007 oz. Ig 2003/00532. Predmetni zemljiškoknjižni postopek predstavlja vsebinsko nadaljevanje izvršilnega postopka. Glede na določbe 94. člena ZZK-1 zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka po dnevu začetka ni mogoče proti stečajnemu dolžniku dovoliti vpisov, med drugim tudi zaznambe izvršbe na podlagi sklepa, ki je bil izdan pred začetkom stečajnega postopka. Še posebej je nedopustnost vknjižbe podana zaradi nasprotovanja 46. členu ZZK-1. S prekinitvijo izvršilnega postopka so prenehali teči vsi roki in tako odločba z dne 12.07.2007 sploh ni mogla postati pravnomočna. Upnik je v stečajnem postopku prijavil terjatev na podlagi sklepa In 102/2007, ki mu je bila v celoti priznana, ni pa uveljavljal ločitvene pravice. Zaradi navedenega bi zaznamba sklepa o izvršbi in vknjižba hipoteke predstavljala neupravičeno priviligiranje upnika.

Upnik ni odgovoril na dolžnikovo pritožbo.

Pritožba ni utemeljena.

Predmet odločanja v zemljiškoknjižnem postopku je omejen le na presojo obstoja formalnih in materialnih pogojev za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo iz 146. in 148. člena ZZK-1, zato so lahko v zemljiškoknjižni zadevi pravno relevantne le pritožbene navedbe v zvezi s temi dejstvi.

Pritožnik zmotno navaja, da na podlagi 94. člena ZZK-1 zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka po dnevu začetka proti stečajnemu dolžniku ni mogoče dovoliti zaznambe izvršbe na podlagi sklepa, ki je bil izdan pred začetkom stečajnega postopka. II. odstavek 94. člena ZZK-1 določa, da je začetek stečajnega postopka ovira za dovolitev (z zakonom izrecno določenih) vpisov proti stečajnemu dolžniku na podlagi predlogov, ki jih je zemljiškoknjižno sodišče prejelo po trenutku, od katerega po I. odstavku 94. člena ZZK-1 učinkuje začetek stečajnega postopka. Učinki začetka stečajnega postopka pa nastopijo z začetkom dneva, v katerem je bil izdan sklep o začetku stečajnega postopka, tudi če stečaj ni zaznamovan v zemljiški knjigi. Odločilna sta torej datum prejema zemljiškoknjižnega predloga in datum sklepa o začetku stečajnega postopka ter vrsta predlaganega vpisa, kot bo obrazloženo v nadaljevanju. Iz podatkov v spisu izhaja, da je bil sklep o začetku stečajnega postopka nad dolžnikom izdan dne 16.07.2007, zemljiškoknjižno sodišče pa je obvestilo izvršilnega sodišča prejelo dne 12.07.2007, torej pred nastopom učinkov začetka stečajnega postopka, zato v konkretnem primeru začetek stečajnega postopka ne predstavlja ovire za vpise v zemljiško knjigo. Tudi v primeru, če bi zemljiškoknjižno sodišče obvestilo izvršilnega sodišča prejelo po izdaji sklepa o začetku stečajnega postopka, ne bi bilo zakonske ovire za dovolitev zaznambe izvršbe, kot to zmotno meni pritožnik. II. odstavek 94. člena ZZK-1 namreč taksativno našteva (določene) vrste vpisov, ki zaradi učinkov začetka stečajnega postopka niso dovoljeni, med njimi pa ni omenjene zaznambe izvršbe. Tudi v opisu 5. točke citiranega odstavka, ki določa prepoved zaznambe drugih pravnih dejstev iz 10. točke 22. člena ZZK-1, ni zajeta zaznamba izvršbe, saj je le-ta izrecno urejena v 6. točki 22. člena ZZK-1. Če bi zakonodajalec imel namen, da se določilo II. odstavka 94. člena ZZK-1 oziroma njegova 5. točka nanaša tudi na zaznambo izvršbe, bi se poleg 10. točke izrecno skliceval (tudi) na 6. točko 22. člena ZZK-1. Pritožbene navedbe v zvezi s prekinitvijo izvršilnega postopka in prijavo terjatve v stečajnem postopku niso predmet zemljiškoknjižnega postopka, zato se sodišče druge stopnje do njih ni posebej opredelilo. Neutemeljeno je tudi pritožbeno sklicevanje na določilo 46. člena ZZK-1, ki ureja odločanje o vknjižbi po uradni dolžnosti in se sklicuje na določila 40. člena ZZK-1 o listinah, ki so podlaga za vknjižbo, saj je prvostopno sodišče v konkretnem postopku odločalo o drugi vrsti vpisa, o zaznambi izvršbe.

Sodišče prve stopnje je tako pravilno presodilo, da v konkretnem primeru obstojijo pogoji tako za zaznambo sklepa o izvršbi iz 86. in 87. člena ZZK-1 kot tudi za vknjižbo hipoteke na podlagi 88. člena ZZK-1. Utemeljenost zaznambe izvršbe izhaja iz sklepa o nadaljevanju izvršbe, s katerim je izvršilno sodišče zoper dolžnika dovolilo izvršbo na njegovi do celote lastni nepremičnini parc. št. ..., vpisani v vl. št. .. k.o. R. S. Ker z zaznambo izvršbe upnik, na čigar predlog je bil izdan sklep o izvršbi in še nima zastavne pravice na teh nepremičninah, pridobi na nepremičnini hipoteko z učinkom od trenutka, od katerega učinkuje zaznamba izvršbe, je sodišče prve stopnje ob upoštevanju 170. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju ter 88. člena ZZK-1 dovolilo tudi vknjižbo hipoteke.

Podatki o nepremičnini, na kateri je bila dovoljena zaznamba izvršbe in vknjižba hipoteke, se ujemajo z vsebino sklepa o izvršbi in sklepa o nadaljevanju izvršbe z novim izvršilnim sredstvom, ki sta bila podlaga za navedena zemljiškoknjižna vpisa, kar pomeni, da je sodišče prve stopnje na podlagi pravilno ugotovljenega dejanskega stanja sprejelo ustrezno materialnopravno odločitev o tem, da se oba vpisa po uradni dolžnosti opravita. Pri tem ni zagrešilo nobenih postopkovnih kršitev, na katere sodišče druge stopnje pazi po uradni dolžnosti (II. odstavek 350. člena ZPP v zvezi s 366. členom ZPP, 37. členom ZNP in II. odstavkom 120. člena ZZK-1).

Ker pritožnik ni uspel izpodbiti pravilnosti presoje sodišča prve stopnje o obstoju zakonskih predpostavk za vpisa v zemljiško knjigo, ki sta bila v predmetnem postopku dovoljena, je sodišče druge stopnje njegovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka III. odstavka 161. člena ZZK-1).

Izrek o stroških pritožbenega postopka odpade, ker jih pritožnik ni priglasil.