Jedro

Ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek, pokojnina, je v času izdaje izpodbijane odločbe presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, zato je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožnice za dodelitev BPP zavrnila.

Izrek

Tožba se zavrne.

Obrazložitev

1. Tožena stranka je z izpodbijano odločbo, kot neutemeljeno, zavrnila prošnjo za brezplačno pravno pomoč (v nadaljevanju BPP) prosilke A.A. Pojasnila je, da je prosilka prošnjo vložila 1. 12. 2017, ker želi vložiti odškodninsko tožbo, zaradi procesnih napak Okrajnega sodišča v Šmarju pri Jelšah, v izvršilnem postopku, št. In 31/1994. 2. Na podlagi podatkov spisa in uradnih evidenc je tožena stranka ugotovila, da prosilka živi v gospodinjstvu sama in ima v zadnjih 3 mesecih izkazan dohodek (pokojnino) v skupni neto višini 1.961,13 EUR, kar mesečno znaša 653,71 EUR. Prosilka je navedla, da je zoper njo uveden stečajni postopek po sklepu Okrožnega sodišča v Celju, št. St 2509/2017, vendar ji, glede na določbo 1. točke prvega odstavka 102. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju (v nadaljevanju ZIZ), po odtegljajih v stečajnem postopku, od pokojnine ostane znesek 611,77 EUR, kar predstavlja 76% minimalne plače (4. člen Zakona o minimalni plači, ki od 1.1. 2018 znaša 804,96 EUR). Ker povprečni mesečni dohodek prosilke v obdobju zadnjih 3 mesecev presega z zakonom določen cenzus 595,06 EUR, je morala tožena stranka prošnjo kot neutemeljeno zavrniti.

3. Tožnica v tožbi navaja, da je bilo v izvršilnem postopku njeno premoženje prodano nezakonito in je ostala brez vsega, tudi strehe nad glavo. V izvršilnem postopku je sodišče grobo kršilo ZIZ. Ker je v osebnem stečaju, nima dovolj sredstev. Po poplačilu vseh obveznosti ji za golo preživetje ostane 50 EUR. Navaja, da je stara 77 let in je pri teh letih brezdomka. V tožbi smiselno predlaga odpravo izpodbijane odločbe.

4. Tožena stranka je sodišču poslala upravne spise. Odgovora na tožbo ni posredovala.

5. Tožba ni utemeljena.

6. V skladu s tretjim odstavkom 11. člena Zakona o brezplačni pravni pomoči (v nadaljevanju ZBPP), se pri odločanju o prošnji za dodelitev BPP ugotavljajo finančni položaj prosilca in drugi pogoji, določeni z ZBPP. Na podlagi drugega odstavka 13. člena ZBPP se šteje, da je socialno stanje prosilca in njegove družine zaradi stroškov sodnega postopka oziroma stroškov nudenja pravne pomoči ogroženo, če mesečni dohodek prosilca (lastni dohodek) oziroma mesečni povprečni dohodek na člana družine (lastni dohodek družine) ne presega višine dveh osnovnih zneskov minimalnega dohodka, določenega z zakonom, ki ureja socialno varstvene prejemke (v nadaljevanju minimalni dohodek). Ta pa je glede na prvi odstavek 8. člena Zakona o socialno varstvenih prejemkih (ZSVarPre) od 1. 7. 2017 znašal 297,53 EUR.

7. Glede na to, da je ugotovljeni povprečni mesečni neto dohodek, pokojnina, v času izdaje izpodbijane odločbe presegal dvakratnik osnovnega zneska minimalnega dohodka, je tožena stranka ravnala pravilno, ko je prošnjo tožnice za BPP zavrnila in se zaradi neizpolnjevanja finančnega pogoja za dodelitev BPP ni bila dolžna opredeljevati glede ostalih pogojev za dodelitev BPP.

8. Tožnica v tožbi, v kateri ne oporeka ugotovljeni višini mesečnih prejemkov, navaja okoliščine, ki naj bi vplivale na njen težak socialni položaj in v tej zvezi razloge za vložitev tožbe, v zavezi s katero je zaprosila za BPP. Sodišče ugotavlja, da tožnica z navedbami ni izkazala okoliščin, ki bi lahko spremenile izpodbijano odločitev, niti v smislu odobritve izredne BPP.

9. Glede na navedeno je tožena stranka pravilno ugotovila dejansko stanje in pravilno uporabila materialno pravo in ker na odločitev v zadevi ne morejo vplivati niti ostale tožbene navedbe, je sodišče tožbo kot neutemeljeno zavrnilo (prvi odstavek 63. člena Zakona o upravnem sporu, v nadaljevanju ZUS-1).